Morfološka analiza pridevnika v primerjalni stopnji. Kako narediti in kaj je morfološka analiza besede

Morfološka analiza pridevnika nam omogoča, da ugotovimo nestabilne in trajne značilnosti tega dela govora in ugotovimo njegovo sintaktično vlogo v stavku. Za boljše razumevanje teme so v članku podani primeri.

Kaj je morfološka analiza pridevnika?

Morfološka analiza pridevnika kot dela govora je popolna slovnična in leksikalno-skladenjska značilnost besede. Pri oblikoslovni analizi ugotavljamo stalne in nestalne lastnosti pridevnika ter njegovo skladenjsko vlogo v stavku.

Morfološka analiza pridevnikov in analiza pridevnikov po sestavi se preučujeta v 4.-5. razredu.

Vrstni red oblikoslovne analize pridevnikov

1. 1. Del govora, splošni slovnični pomen, na katero vprašanje odgovarja analizirana beseda.
2. 2. Začetna oblika(moška edninska oblika v nominativu). Morfološke značilnosti:
   1. 2.1. Stalni znaki
      • Razred po pomenu (kakovostni, relativni, posesivni).
      • Polna ali kratka oblika (za kakovostne pridevnike, ki imajo samo kratko ali samo dolgo obliko).
   2. 2.2. Spremenljivi znaki
      • Polna ali kratka oblika (za kakovost);
      • Stopnja primerjave (pozitivna, primerjalna, superlativna) (za kakovostno);
      • Število (ednina, množina);
      • Spol (moški, ženski, srednji).
      • Padež – samo pri popolnih pridevnikih.
3. 3. Skladenjska vloga pridevnika(kateri del stavka je pridevnik).

Primeri oblikoslovne analize pridevnikov

Kot primer bomo izvedli popolno morfološko analizo pridevnikov, uporabljenih v stavku:
« Pine tam je bil gozd tih, se sliši samo od daleč ptičji trili."

Pine

1. 1. Bor – pridevnik, ki pomeni lastnost predmeta. kateri?
2. 2. Začetna oblika je bor.
   1. 2.1. Stalni znak: relativno;
   2. 2.2. Spremenljivi znaki: enote. število, m. spol, I. str.
3. 3. Opredelitev.

Tih

TOP 3 člankiki berejo skupaj s tem

1. 1. Tih je pridevnik, ki pomeni lastnost predmeta. Kaj?
2. 2. Začetna oblika – tiho.
   1. 2.1. Stalni znak: kakovost;
   2. 2.2. Nestalna znamenja: kratka oblika, pozitivna stopnja primerjave, enote. številka, m.
3. 3. Imenski del sestavljenega imenskega povedka.

Vrstni red razčlenjevanja:

1. Del govora, splošni pomen, vprašanje
2. Začetna oblika (ednina, spol, nominativ)
3.Morfološke značilnosti: stalnica (kategorija - kakovostna, relativna ali posesivna); nedosledno (samo za kakovostne - polna ali kratka oblika, stopnja primerjave; za vse - spol (ednina), število, primer)
4.Kaj je v stavku.

Bila je najlepše dekle v taborišču.

1. Najlepši (kateri?) – pridevniško ime, označuje lastnost predmeta;
2. N.f. - čeden;
3. Trajni znaki: kvalitativni; ne-post znamenja: v polni obliki, v presežni stopnji, v ženski obliki, v ednini, v itd.;
4. V stavku je definicija.

Bila je lesena škatla.

1.Lesen (kateri?) – pridevniško ime, označuje lastnost predmeta;
2.N.f. - les;
3.Post.znaki: relativni; nestalna znamenja: v g.r., v ednini, v I.p.

Očetova jakna mi je dobro pristajala.

Papin (čigav?) – pridevniško ime, označuje lastnost predmeta;
2.N.f. - očka;
3. Postznaki: posesivni; nestalna znamenja: v m.r., v ednini, v I.p.
4. V stavku je opredelitev.

Morfološka analiza pridevnika poteka po naslednji shemi:

1. Pridevnik. Začetna oblika.

2. Morfološke značilnosti:

a) konstantna:

Razvrsti po vrednosti

Stopnja primerljivosti (pri kakovostnih, pri katerih je ta lastnost konstantna),

Polna/kratka oblika (za kvalitetne, pri katerih je ta znak stalen);

b) nestalna:

Stopnja primerjave (za kakovostne, pri katerih ta znak ni konstanten),

Polna/kratka oblika (za kvalitetne, pri katerih ta znak ni stalen),

Rod (ednina),

Etui (za komplete).

3. Skladenjska vloga v stavku.

TO komentar za analizo.

Pridevnik izpišemo iz besedila v obliki, v kateri se pojavi. Če pridevnik spremeni samostalnik s predlogom (in velika hiša), Napačno bi bilo, če bi pridevnik zapisovali skupaj s predlogom, saj je predlog sestavina predložne oblike samostalnika in ne sodi v pridevnik.

Ne smemo pozabiti, da ima lahko pridevnik sestavljeno obliko (npr. višji, najmanj udoben). V tem primeru se izpišejo vse sestavine obrazca.

Začetna oblika pridevnika je pri pridevnikih, ki imajo polno obliko, moška edninska oblika, pri pridevnikih, ki imajo samo kratko obliko, pa moška edninska oblika.

Stalne lastnosti pridevnika so njegova pomenska pripadnost (kakovostni, odnosni ali svojilni) in sklanjatev. Opredelitev pridevniške sklanjatve v šolski slovnici ni sprejeta. Opredelitev stopnje po pomenu je narejena za pomen, v katerem je pridevnik uporabljen v besedilu.

Nekateri kakovostni pridevniki, kot že rečeno, nimajo primerjalnih stopenj in/ali kratke oblike. V tem primeru je treba popolnost/kratkost postaviti v trajne atribute.

Pozitivna stopnja primerjave je lahko tudi stalnica (to pomeni, da se kakovostni pridevnik ne sme spreminjati po stopnjah primerjave, npr. slov. poseben), v učbenikih vseh treh zloženk pa so stopnje primerjave pridevnikov navedene le, če je pridevnik v primerniški ali presežni stopnji, pozitivna stopnja primerjave pa ni navedena. Pomanjkljivost tega pristopa je, da ne dopušča, da bi pridevnik v pozitivni primerjalni stopnji pokazal, ali je ta oblika stalna ali nestalna lastnost.

Nespremenljivost nesklonljivih pridevnikov je njihova stalnica. Nespremenljivi pridevniki nimajo nestalnih lastnosti.

Nestalne lastnosti pridevnika so število, spol (ednina) in primer. Za večino kakovostnih pridevnikov so nestalne lastnosti tudi popolnost/kratkost in stopnje primerljivosti.

Ne smemo pozabiti, da imajo samo popolni pridevniki označevalnik primerov.

Če je pridevnik v obliki preproste primerjalne stopnje, potem ni označen v smislu popolnosti / kratkosti in nima znakov spola, števila in primera.

Pri analizi ne smemo pozabiti, da je predmet morfološkega opisa beseda v njenem specifičnem pomenu. Različni pomeni ene besede (njene leksično-slovnične različice) imajo lahko različne morfološke značilnosti. Pri pridevniku se ta razlika lahko kaže predvsem v zvezi z znaki popolnosti/kratkosti in stopnjami primerjave. Torej, pridevnik živ kot antonim za besedo mrtev spreminja se v popolnosti/kratkosti, ne spreminja pa se v stopnjah primerjave, to pomeni, da ima konstanten predznak pozitivne stopnje primerjave, živ v pomenu "gibljiv", nasprotno, nima kratke oblike, ampak se spreminja glede na stopnje primerjave.

Beseda je predmet morfološke analize v pomenu, v katerem je uporabljena v besedilu.

O dober človek oblikoslovna analiza pridevnika.

In res, lepa je bila: visoka, suha, oči črne, kot v gorskega gamsa, in gledale so ti v dušo.(M. Yu. Lermontov).

dobro- pridevnik, začetna oblika - dober (v tem pomenu);

stalni znaki: kvalitativni, kratki;

neskladna znamenja: pozitivna primerjalna stopnja, enote. številka, ženska rod;

skladenjska vloga: del povedka.

visoko- pridevnik, začetna oblika - visoka;

Načrt razčlenjevanja pridevnikov

Primeri razčlenjevanja pridevnikov

Po kopanju smo ležali na pesku, razgretem od južnega sonca(Nagibin).

(na) vroče (pesek)

1. pridevnik; označuje atribut predmeta, odgovarja na vprašanje (na pesku) kateri?
2. N. f. - vroče.
   vroče) in kratka oblika ( vroče);
   B) Spremenljive morfološke značilnosti: uporabljene v pozitivni stopnji, v polni obliki, v ednini, moški spol, predložni primer.

(od) Južni (sonce)

1. pridevnik; označuje znak predmeta, odgovarja na vprašanje (od sonca) kateri?
2. N. f. - Južni.
   A) Stalne oblikoslovne značilnosti: odnosni pridevnik;
   B) Spremenljive morfološke značilnosti: uporablja se v ednini, srednjem spolu, rodilniku.
3. V stavku služi kot definicija.

Bolgarija je dobra država, a Rusija je najboljša(Isakovski).

dobro

1. pridevnik; označuje lastnost predmeta, odgovarja na vprašanje (država) kaj?
2. N. f. - dobro.
   A) Stalne oblikoslovne značilnosti: kakovostni pridevnik; obstajajo stopnje primerjave ( boljše) in kratka oblika ( dobro);
   B) Spremenljive morfološke značilnosti: uporabljene v pozitivni stopnji, v kratki obliki, v ednini, ženskem spolu.

boljše

1. pridevnik; označuje lastnost predmeta, odgovarja na vprašanje (Rusija) kaj?
2. N. f. - dobro.
   A) Stalne oblikoslovne značilnosti: kakovostni pridevnik; kakovostni pridevnik; obstajajo stopnje primerjave ( boljše), kratka oblika ( dobro);
   B) Spremenljive morfološke značilnosti: uporablja se v primerjalni stopnji (enostavna oblika).
3. V stavku služi kot nominalni del predikata.

Ne da bi odgovoril na sestrine besede, je Nikifor skomignil in skomignil z rameni.(Melnikov-Pechersky).

(na) sestre (besede)

1. pridevnik; označuje lastnost predmeta, odgovarja na vprašanje (z besedami) čigav?
2. N. f. - sestre.
   A) Stalne oblikoslovne značilnosti: svojilni pridevnik;
   B) Spremenljive oblikoslovne značilnosti: uporablja se v množini, tožilniku.
3. V stavku služi kot definicija.

Vaja za temo “3.3.4. Morfološka analiza pridevnikov"

• 3.3.1. Pojem pridevnika. Oblikoslovne značilnosti pridevnikov. Razredi pridevnikov

Morfološka analiza besede pomeni popoln slovnični opis besede kot dela govora in člana stavka. Ta analiza opisuje vse slovnične značilnosti te besede (tiste lastnosti, po katerih se ta del govora razlikuje od drugih).

Beseda je vedno razčlenjena po določenem algoritmu.

Pridevnik kot del govora

Pridevnik je samostojen del govora, ki označuje lastnost predmeta in odgovarja na vprašanja: kaj? kateri? kateri? kateri? V stavku najpogosteje deluje kot definicija.

Pridevnik ima naslednje slovnične značilnosti:

• spol (moški, srednji, ženski);
• število (ednina, množina);
• primer (imelnik, rodilnik, dajalnik, tožilnik, instrumental, predlog).

Te slovnične značilnosti izpostavljamo, saj je v tem primeru pridevnik odvisen od samostalnika, na katerega se nanaša. Vzemimo za primer besedo "rdeča":

• Rdeča roža (samostalnik moškega spola - pridevnik moškega spola), rdeč obraz (samostalnik srednjega rodu - pridevnik srednjega rodu), rdeča srajca (samostalnik ženskega rodu - pridevnik ženskega rodu). Če imamo pridevnik brez samostalnika (besedo vzamemo ločeno od sobesedila), potem njegov spol določimo z vprašanjem: kateri je moški, kateri je ženski, kateri srednji rod.
• Rdeče oči (množinski samostalnik - množinski pridevnik), rdeča barva (edninski samostalnik - edninski pridevnik). Če je pridevnik brez samostalnika, potem pogledamo njegovo končnico in nadomestimo pomen samostalnika v množini ali ednini).
• Rdeči obraz (kdo? kaj? - nominativ), rdeč obraz (kdo? kaj? - rodilnik in tako naprej).

Pridevnik ima tudi naslednje lastnosti:

• kakovostno (zeleno), relativno (kamen), posesivno (lisica) - odvisno od tega, kaj pomeni;
• stopnja primerjave - hitro, hitreje, najhitreje;
• kratka in dolga oblika: kateri? hitro - kaj? hitro

Morfološka analiza pridevnika

Naj podamo algoritem za razčlenjevanje pridevnika na primeru besede "lep" v stavku: Nabral je čudovito rožo.

1. Del govora je pridevnik.
2. Morfološke značilnosti.

2.1. Začetna oblika besede je lepa.

2.2. Stalni znaki (kvalitativni, relativni ali posesivni) - kakovostni.

2.3. Spremenljivi znaki (število, spol, primer, stopnja primerjave, kratko ali polno) - ednina, moški, vin.p.).

3. Skladenjska vloga v stavku.

Roža (kakšna? lepa) - definicija.

Za rešitev te naloge ne pozabite, da je morfološka analiza besede značilnost besede kot dela govora, ob upoštevanju značilnosti njene uporabe v določenem besedilu. Načrt za razčlenjevanje pridevnika:

1) Del govora, splošni slovnični pomen in vprašanje.

2) Začetna oblika (moški rod, ednina, nominativ). Morfološke značilnosti:

• Stalne oblikoslovne značilnosti: pomensko mesto (kakovostno, relativno, posesivno).
• Spremenljive morfološke značilnosti. Samo pri kakovostnih pridevnikih: a) primerjalna stopnja (pozitiv, primernik, presežnik);
  b) polna ali kratka oblika. Število, spol (ednina), primer.

3) Vloga v stavku (kateri člen stavka je pridevnik v tem stavku).

domov » Literarni klub » Morfološka analiza pridevnika v primerjalni stopnji. Kako narediti in kaj je morfološka analiza besede