Analiza finančnih kazalnikov in kazalnikov. Glavni finančni kazalniki podjetja

Primerjalna analitična tehtnica

Analiza finančnega stanja organizacije se začne s primerjalno analitično bilanco stanja. To razkriva najpomembnejše značilnosti:

Skupna vrednost premoženja organizacije;

Stroški imobilizirane in mobilne opreme;

Znesek lastnih in izposojenih sredstev organizacije itd.

Vrednotenje primerjalnih analitičnih podatkov bilance stanja je pravzaprav predhodna analiza finančnega stanja, ki omogoča presojo plačila, kreditne sposobnosti in finančne stabilnosti organizacije, narave porabe finančnih sredstev.

Vrednost neopredmetenih sredstev se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 829 tisoč rubljev. in je znašal 5.076 tisoč rubljev največje zmanjšanje neopredmetenih sredstev v obdobju od 01.01.2014 do 01.01.2015, medtem ko je vrednost neopredmetenih sredstev dosegla najnižjo vrednost v celotnem obdobju 01.01. 2015 in je znašal 5.076 tisoč rubljev.

Stroški osnovnih sredstev so se v študijskem obdobju zmanjšali za 40.082 tisoč rubljev. in je znašal 284.433 tisoč rubljev. Pomembna odtujitev osnovnih sredstev se je zgodila od 01.01.2014 do 01.01.2015, ko se je vrednost nepremičnine zmanjšala za 29.982 tisoč rubljev. in je znašal 284.433 tisoč rubljev. Najnižja vrednost je 284433 tisoč rubljev. nabavna vrednost osnovnih sredstev dosežena 01.01.2015.

Donosne naložbe v materialna sredstva so se zmanjšale za 206 tisoč rubljev. in je znašal 579 tisoč rubljev.

V obdobju od 01.01.2011 do 01.01.2015 je prišlo do povečanja za 167.962 tisoč rubljev. ali 95,53 % dolgoročnih finančnih naložb.

Vrednost drugih nekratkoročnih sredstev se je v obdobju od 01.01.2011 do 01.01.2015 povečala za 29.616 tisoč rubljev. in je znašal 179.201 tisoč rubljev.

Stroški zalog so se v obravnavanem obdobju povečali za 109.421 tisoč rubljev. in je znašal 1.014.646 tisoč rubljev. Znatno povečanje vrednosti zalog se je zgodilo v obdobju od 01.01.2014 do 01.01.2015, ko se je njihova vrednost povečala za 90.322 tisoč rubljev.

Terjatve so se v analiziranem obdobju zmanjšale. Opazno zmanjšanje v višini -374.653 tisoč rubljev. zgodilo med 01.01.2012 in 01.01.2013. Stopnja terjatev v okviru obratnih sredstev je na dan 1. 1. 2011 znašala 45,24 %, na dan 1. 1. 2015 pa 23,27 %.

Na začetku obravnavanega obdobja so terjatve kritičnega pomena (več kot 25-27% obratnih sredstev). Tako so se v obdobju od 01.01.2011 do 01.01.2015 gibljiva sredstva podjetja zaradi zmanjšanja terjatev zmanjšala za 452.129 tisoč rubljev.

Struktura bilance stanja OJSC Arsenal (PRIMER) tako na začetku kot na koncu obdobja vsebuje kratkoročne finančne naložbe. V analiziranem obdobju se je njihova raven znižala za 91.321 tisoč rubljev.

Znesek razpoložljivih denarnih sredstev v podjetju za obdobje od 01.01.2011 do 01.01.2015 se je povečal za 310.592 tisoč rubljev. in je znašal 368.828 tisoč rubljev.

Analiza obveznosti se izvaja z namenom identifikacije notranjih rezerv za zagotovitev ponovne vzpostavitve plačilne sposobnosti, identifikacije obveznosti, ki jih je mogoče izpodbijati ali odpovedati, ter identifikacije možnosti preoblikovanja rokov za izpolnitev obveznosti.

Kot je razvidno iz zgornjega diagrama, so bilančne obveznosti na dan 1. 1. 2015 sestavljene iz kapitala in rezerv, dolgoročnih obveznosti in kratkoročnih obveznosti. Pri tem lastniški kapital znaša 60,14% celotne vrednosti virov premoženja organizacije, dolgoročni dolgovi so na ravni 0,84% vrednosti premoženja, delež kratkoročnih obveznosti pa je 39,02 %.

Ob koncu analiziranega obdobja se dodatni kapital, rezervni kapital in zadržani dobiček razporedijo med lastni kapital podjetja.

Raven dodatnega kapitala se je povečala za 240.328 tisoč rubljev. in je znašal 608.013 tisoč rubljev. Tudi v strukturi bilance stanja je rezervni kapital v višini 2338 tisoč rubljev. Tako na začetku kot na koncu obravnavanega obdobja bilanca stanja podjetja vsebuje zadržani dobiček. Hkrati se je njegova raven povečala za 532.031 tisoč rubljev. in je znašal 839.853 tisoč rubljev.

Dolgoročne obveznosti, ki dosegajo svoj maksimum v višini 20.933 tisoč rubljev. do 01.01.2015 povečanje do konca obdobja v primerjavi z ravnjo na 01.01.2011 za 763 tisoč rubljev. in znašajo 20933 tisoč rubljev. oziroma 96,36 % izhodiščne ravni. V strukturi dolgoročnih obveznosti na začetku obdobja so izkazane obveznosti za odloženi davek. Dolgoročne obveznosti ob koncu obdobja sestavljajo odložene obveznosti za davek.

Glede na vrstico 1510 bilance stanja (Kratkoročne izposojene obveznosti) se je znesek izposojenih sredstev na dan 01.01.2015 zmanjšal v primerjavi s stanjem na dan 01.01.2011 za 687.754 tisoč rubljev. in je znašal 0 tisoč rubljev.

Znesek obveznosti do dobaviteljev na dan 01.01.2015 se je v primerjavi s stanjem na dan 01.01.2011 zmanjšal za 41.602 tisoč rubljev. in je znašal 907.014 tisoč rubljev. Občutno zmanjšanje obveznosti do dobaviteljev za -155.639 tisoč rubljev. zgodilo med 01.01.2013 in 01.01.2014. Visok je delež obveznosti do dobaviteljev. Od 01.01.2011 je njegov znesek 38,94% celotne vrednosti premoženja podjetja, od 01.01.2015 pa 36,41%.

Struktura obveznosti do virov sredstev v bilanci stanja na koncu obravnavanega obdobja vsebuje tudi odložene obveznosti za davek, rezervacije za prihodnje stroške in druge kratkoročne obveznosti.

Razmerje med terjatvami in obveznostmi se v obravnavanem obdobju ni spremenilo. Hkrati na dan 01.01.2011 obveznosti do dobaviteljev presegajo terjatve za 7,9 %, na dan 01.01.2015 pa za 112,4 %.

Povečanje sredstev za -719239 tisoč rubljev. spremlja hkratno zmanjšanje obveznosti podjetja za 718.476 tisoč rubljev. Ker je plačilna sposobnost odvisna od pokritosti obveznosti podjetja z njegovimi sredstvi, lahko trdimo, da se je zaradi povečanja sredstev organizacije razmerje med kratkoročnimi obveznostmi in kratkoročnimi sredstvi spremenilo in povzročilo znatno izboljšanje plačilne sposobnosti.

1.1 Bistvo finančne analize in njeno mesto v sistemu ekonomskega znanja

V tržnem gospodarstvu se problem ocenjevanja gospodarskega razvoja podjetja razdeli na vrsto ločenih vprašanj, med katerimi je ključna finančna analiza.

Analiza- to je razgradnja predmeta ali procesa, ki se preučuje, na posamezne sestavne dele, elemente, ki so znotraj tega predmeta.

V tradicionalnem smislu je analiza metoda raziskovanja z razčlenitvijo kompleksnih pojavov na njihove sestavne dele. V širšem znanstvenem smislu je analiza metoda znanstvenega raziskovanja (spoznavanja) in ocenjevanja pojavov in procesov, ki temelji na preučevanju sestavnih delov in elementov preučevanega sistema. V ekonomiji, katere sestavni del so finance, se analiza uporablja za ugotavljanje bistva, vzorcev, trendov in ocenjevanje gospodarskih in družbenih procesov, proučevanje finančnih in gospodarskih dejavnosti na vseh ravneh (na ravni podjetja, organizacije, združenja, industrija v nacionalnem merilu) in različne sfere reprodukcije (materialna proizvodnja, distribucija, menjava in potrošnja).

Finančna analiza je del analize finančne in gospodarske dejavnosti, ki je sestavljen iz dveh medsebojno povezanih sklopov: finančne analize in upravljanja.

V tradicionalnem smislu je bistvo finančne analize v ocenjevanju in napovedovanju finančnega stanja podjetja na podlagi finančnih poročil in računovodskih podatkov.

V tržnih razmerah je finančna analiza eno glavnih orodij za finančno upravljanje podjetij. Temelji na analizi in oceni učinkovitosti upravljanja finančnih sredstev poslovnih subjektov.

Da bi podjetje imelo možnost preživeti v razmerah ostre konkurence in biti dobičkonosno, mora vodstvo obvladati metodologijo finančne analize, imeti določeno informacijsko bazo za njeno izvajanje in usposobljene analitike za izvajanje te metodologije v praksi.

Finančna analiza deluje kot način zbiranja, preoblikovanja in uporabe finančnih informacij, potrebnih za oceno trenutnega in prihodnjega finančnega stanja podjetja, ki se spreminja pod vplivom: zunanjega in notranjega okolja ter odločitev vodstva, da se oceni njegova finančna stabilnost in uspešnost. učinkovitost.

Sodobna finančna analiza zajema precej širok spekter vprašanj, ki daleč presegajo tradicionalno oceno finančnega stanja podjetja, ki se praviloma izvaja na podlagi podatkov računovodskega poročanja.

Bistvo, predmeti in metode reševanja problemov finančne analize imajo svoje posebnosti.

Finančno analizo uporabljajo zunanji uporabniki informacij o dejavnostih organizacije, pa tudi vodstveno osebje organizacije, da pridobijo podrobne podatke, ki jih vsebujejo neposredno računovodski registri.

Značilnosti finančne analize so naslednje:

Raznolikost subjektov analize (uporabnikov informacij);

Raznolikost ciljev in interesov subjektov analize;

Razpoložljivost standardnih metod, računovodskih standardov in standardov poročanja;

Osredotočanje analize na javno in interno poročanje podjetja;

Največja odprtost rezultatov analize za uporabnike informacij o dejavnostih podjetja.

Finančno analizo lahko izvaja bodisi vodstveno osebje določenega podjetja bodisi kateri koli zunanji analitik, saj v glavnem temelji na splošno dostopnih (javnih) informacijah o finančnih in gospodarskih dejavnostih podjetja.

Finančna analiza je pomemben del ekonomskih in finančnih ved, ki predstavljajo teoretično osnovo ekonomskega dela v organizaciji. Ima svoj predmet, predmete raziskovanja.

Predmet finančne analize je celota analiziranih finančnih odnosov, finančnih virov in njihovih tokov, vzročno-posledičnih odnosov in metod njihovega preučevanja. Vključuje:

Finančni odnosi, ki nastanejo kot posledica finančnih in gospodarskih dejavnosti organizacije;

Poznavanje vzročno-posledičnih odnosov v finančnih in ekonomskih dejavnostih organizacije;

Klasifikacija, sistematizacija, modeliranje, merjenje vzročno-posledičnih zvez, ki se razvijajo pod vplivom objektivnih in subjektivnih dejavnikov in se odražajo v ekonomskem informacijskem sistemu.

Glavni cilji finančne analize so:

Študij teoretičnih osnov finančne analize;

Splošna ocena finančnega stanja podjetja (ocena sestave in strukture virov finančnih sredstev, analiza virov lastnih in izposojenih sredstev, analiza obveznosti do dobaviteljev, ocena sestave in strukture sredstev, njihovega stanja in gibanja, ocena stanja in strukture sredstev, analiza virov lastnih in izposojenih sredstev, analiza obveznosti do dobaviteljev, ocena sestave in strukture sredstev, njihovo stanje in gibanje, analiza osnovnih in obratnih sredstev, analiza terjatev);

Analiza tržne stabilnosti podjetja;

Analiza finančne stabilnosti (analiza njenih absolutnih in relativnih kazalcev, ocena meje finančne stabilnosti (varnostno območje));

Analiza solventnosti in likvidnosti;

Analiza denarnega toka;

Analiza učinkovitosti uporabe kapitala (analiza dobičkonosnosti, obračanja obratnega kapitala, študija učinka finančnega vzvoda);

Ocena kreditne sposobnosti podjetja;

Analiza poslovne dejavnosti podjetja;

Napovedovanje finančne uspešnosti podjetja;

Analiza finančnega stanja plačilno nesposobnih podjetij in iskanje načinov za preprečevanje stečaja.

Finančna analiza za vodstveno osebje podjetij, organizacij, finančne in računovodske delavce ter analitike je najpomembnejše orodje za ugotavljanje finančnega stanja, ugotavljanje rezerv za povečanje dobičkonosnosti in povečanje učinkovitosti finančnih in gospodarskih dejavnosti. Služi kot izhodišče za napovedovanje, načrtovanje in upravljanje gospodarskih objektov.

Rezultati študije obstoječih pristopov k finančni analizi kažejo na prisotnost različnih vrst finančne analize glede na naslednje značilnosti: vloga v upravljanju in organizacijske oblike izvajanja, vsebina in popolnost študija, narava predmeta analize, narava predmeta analize, narava in oblika finančne analize. pogostost študije.

1. Po vlogi pri upravljanju in organizacijskih oblikah izvajanja razlikovati med zunanjo in notranjo finančno analizo podjetja.

Zunanja finančna analiza temelji samo na računovodskih izkazih, ki vsebujejo zelo omejene informacije o dejavnostih podjetja in ne omogočajo razkritja vseh skrivnosti uspeha podjetja. Izvajajo ga zainteresirane nasprotne stranke, lastniki ali državni organi, ki nimajo dostopa do notranje informacijske baze podjetja.

Značilnosti zunanje finančne analize so: množica subjektov analize, uporabniki informacij o dejavnostih organizacije; raznolikost ciljev in interesov subjektov analize; razpoložljivost standardnih metod, računovodskih standardov in standardov poročanja; usmerjenost analize samo v javno, zunanje poročanje podjetja; omejitev analitikovih nalog kot posledica prejšnjega dejavnika; največja odprtost rezultatov analize za uporabnike informacij o dejavnostih podjetja.

Glavna vsebina zunanja finančna analiza ki se izvaja po javnih računovodskih izkazih, sestoji iz analize absolutnih kazalnikov dobička, relativnih kazalnikov dobičkonosnosti, finančnega stanja in stabilnosti trga, plačilne sposobnosti podjetja in likvidnosti njegove bilance stanja, učinkovitosti uporabe izposojenega kapitala, obrata obratnega kapitala, ekonomske diagnostika finančnega stanja in bonitetna ocena podjetja.

torej značilnosti zunanje finančne analize so:

Razpoložljivost širokega spektra predmetov analize;

Raznolikost ciljev uporabnikov informacij;

Uporaba javnega poročanja, ki vodi do enotne standardne metodologije analize;

Reševanje le določenega obsega nalog;

Dostopnost informacij o dejavnostih podjetja vsem;

Povezava izvajanja zanesljive analize na podlagi objektivnih podatkov z roki poročanja (leto, polletje, četrtletje).

Notranje analize izvajajo notranje službe (oddelki) podjetja. Informacijska baza takšne analize je veliko širša od drugih vrst, saj vključuje uporabo različnih informacij, ki krožijo v podjetju. Glavno vsebino notranje finančne analize lahko dopolnimo z drugimi vidiki, ki so pomembni za optimizacijo upravljanja, na primer z analizo učinkovitosti dokapitalizacije, analizo razmerja med stroški, prihodki in dobičkom.

Namen notranje finančne analize je zagotoviti sistematičen pretok sredstev ter plasiranje lastniškega in izposojenega kapitala tako, da se ustvarijo pogoji za normalno delovanje podjetja, doseganje čim večjega dobička in odprava tveganja stečaja.

Značilnosti notranje finančne analize so:

ozek krog subjektov analize;

Usmerjenost rezultatov analize samo na internega uporabnika, praviloma na vodstvo podjetja; njihova največja bližina;

Uporaba vseh obstoječih virov informacij za izvedbo smiselne poglobljene finančne analize;

Uporaba, poleg standardnih analiznih tehnik, tudi nereguliranih metod analitičnega raziskovanja; pomanjkanje ureditve analize;

Izvajanje poglobljenega analitičnega dela in sprejemanje pravilnih vodstvenih odločitev;

Po potrebi opravite analize glede na potrebe upravljanja.

Izvede se popolna finančna analiza, da se na celovit način preuči vse vidike finančnih dejavnosti podjetja.

Tematska finančna analiza je omejena na preučevanje posameznih vidikov finančne dejavnosti podjetja. Predmet tematske finančne analize je lahko: učinkovitost uporabe sredstev; optimalno financiranje različnih: sredstev iz ločenih virov; stanje finančne stabilnosti in plačilne sposobnosti; optimalnost naložbenega portfelja; optimalnost finančne strukture kapitala in številne druge vidike finančne dejavnosti podjetja.

3. Po naravi predmeta analize Razlikujemo naslednje vrste finančnih analiz.

Analiza finančnega poslovanja poslovnih subjektov na splošno. V procesu takšne analize je predmet preučevanja finančna dejavnost organizacije (združenja) kot celote, ne da bi identificirali njene posamezne strukturne enote in oddelke.

Analiza finančnega poslovanja posameznih strukturnih enot in oddelkov(centri ekonomske odgovornosti). Ta analiza temelji predvsem na rezultatih poslovodnega računovodstva organizacije.

Analiza posameznih finančnih transakcij. Predmet takšne analize so lahko posamezni posli v zvezi s kratkoročnimi ali dolgoročnimi finančnimi naložbami, financiranjem posameznih realnih projektov in drugo.

4. Po obdobju razlikovati med predhodno, tekočo in zaporedno finančno analizo.

Predhodna finančna analiza je povezana s preučevanjem pogojev finančne dejavnosti kot celote ali izvajanjem posameznih finančnih transakcij organizacije (na primer z oceno plačilne sposobnosti, če je potrebno pridobiti veliko bančno posojilo).

Tekoča (oz. operativna) finančna analiza se izvaja v procesu izvajanja posameznih finančnih načrtov ali izvajanja posameznih finančnih transakcij z namenom sprotnega vplivanja na rezultate finančnega poslovanja. Praviloma je omejena na kratek čas.

Prospektivna finančna analiza temelji na preučevanju trenutnih trendov sprememb finančnega stanja za utemeljitev vrednosti ključnih kazalnikov, ki določajo finančno stanje podjetja in njegovo finančno stabilnost v prihodnosti z vidika njihove skladnosti z razvojnimi cilji podjetja. podjetje v razmerah spreminjajočega se zunanjega in notranjega okolja ter pod vplivom sprejetih odločitev.

1.2 Predmeti analize, ocena vsebine informacij računovodskih izkazov z vidika glavnih skupin njegovih uporabnikov

Osnova finančne analize so njen predmet, predmet in raziskovalne metode. Predmet finančne analize, torej tistega, kar se proučuje v okviru te vede, so finančni odnosi, finančni viri in njihovi tokovi, vzročno-posledične zveze in metode njihovega raziskovanja. Kot je navedeno v poglavju 1.1, je vsebina in glavna ciljna funkcija finančne analize ocena finančnega stanja in prepoznavanje možnosti za izboljšanje učinkovitosti poslovnega subjekta z racionalno finančno politiko. Ta cilj je dosežen z metodo, ki je del te znanosti.

Metoda finančne analize je sistem teoretičnih in kognitivnih kategorij, znanstvenih orodij in načel za preučevanje finančnih dejavnosti poslovnih subjektov. Prva dva elementa dajeta statistično značilnost metode, zadnji pa njeno dinamiko.

Glavni element metode je znanstveni aparat. Znanstveni aparat finančne analize je niz splošnih znanstvenih in posebnih znanstvenih metod za preučevanje finančnih in gospodarskih dejavnosti subjektov analize. Kategorije finančne analize so faktor, model, obrestna mera, diskont, opcija, denarni tok, tveganje in druge. Predvidevajo uporabo postopkov, kot so primerjava štetij, pregledi, opazovanja itd.

Predmet finančne analize so poslovni subjekti (podjetje, podjetje, organizacija itd.), specifični finančni in ekonomski kazalniki finančnega stanja.

Diferenciacija finančnih in gospodarskih procesov na njihove sestavne elemente nam omogoča natančnejše in podrobnejše prepoznavanje narave njihovega pojava, značilnosti razvoja in možnosti vplivanja na razvoj določenega pojava.

Glavna naloga finančne analize je zgraditi konsistenten nabor podatkov in izbrati sistem medsebojno povezanih kazalnikov, ki jih je mogoče najučinkoviteje uporabiti za ocenjevanje upravljavskih odločitev in finančnega stanja gospodarskega subjekta.

Postopek izvajanja finančne analize je opisan glede na naloge:

Kot orodje za predhodno preverjanje pri izbiri naložbene smeri ali možnih možnostih združitve;

Oceniti finančno stanje podjetja;

Za oceno poslovnega tveganja;

Kot orodje za napovedovanje prihodnjih finančnih razmer in rezultatov;

Preučiti probleme vodenja proizvodnje;

Oceniti učinkovitost finančnega upravljanja organizacije;

Za oceno uspešnosti vodstva podjetja.

Izbira oblik, metod finančne analize in sistema kazalnikov je določena s specifičnimi nalogami in potrebami različnih skupin uporabnikov (subjektov) informacij na področju sprejemanja upravljavskih odločitev (tabela 1.1).

Tabela 1.1 – Interesi subjektov tržnih odnosov v rezultatih finančne analize gospodarskega subjekta

Nadaljevanje tabele 1.1

Nabor glavnih uporabnikov rezultatov finančne analize je zelo širok. Subjekti analize so uporabniki informacij, tako neposredno kot posredno zainteresirani za dejavnosti organizacije (slika 1.1).

Uporabnike finančne analize lahko razdelimo v tri skupine: notranje, zainteresirane in zunanje.

Notranji uporabniki so: vodje vseh vrst, zaposleni v računovodstvu, finančno-ekonomski službi in drugih službah podjetja. Vsak od njih uporablja informacije glede na svoje interese.

Zainteresirani uporabniki so lastniki delničarji, ustanovitelji, za katere je pomembno poznati stopnjo učinkovitosti sredstev, njihove naložbe, določiti velikost dividend in možnosti za razvoj podjetja.

Slika 1.1 – Uporabniki informacij finančne analize

Uporabniki tretjih oseb so:

Potencialni investitorji, ki morajo sprejeti ali zavrniti odločitev o vlaganju svojih sredstev v podjetje;

Upniki, ki morajo biti prepričani, da bo njihov dolg poplačan;

Dobavitelji - z zaupanjem v plačilno sposobnost svojih strank za pravočasno prejemanje plačil;

Revizorji - za oceno učinkovitosti finančnega stanja;

Davčna inšpekcija - izpolniti načrt prihodkov proračuna.

V prvo skupino sodijo tisti, ki so z organizacijo povezani prek udeležbe v kapitalskih, dolžniških in drugih ekonomskih razmerjih. Drugi so tisti, ki uporabljajo ekonomske informacije v izključno poklicne namene. Ta del uporabnikov informacij ni neposredno zainteresiran za dejavnosti organizacije, vendar mora v skladu s pogoji pogodbe zaščititi interese prve skupine uporabnikov.

Ločijo ne le uporabnike informacij, temveč tudi njihov ekonomski interes (sodelovanje) v gospodarskih dejavnostih podjetja in cilj, ki ga pri analizi dosegajo.

Za lastnike organizacije so analitične informacije potrebne za oceno učinkovitosti podjetja in utemeljitev njegove razvojne strategije. Interesi lastnikov so pridobivanje donosa kapitala in finančna stabilnost podjetja. Za vlagatelje in upnike je namen finančne analize ugotoviti likvidnost, plačilno sposobnost in sposobnost organizacije za ustvarjanje pozitivnega neto denarnega toka za oceno kreditne sposobnosti. Za menedžerje podjetij - pridobiti čim več informacij o gospodarskih dejavnostih organizacije za sprejemanje ustreznih upravljavskih odločitev, ki določajo njihove interese kot uporabnikov rezultatov ekonomske analize. Predstavniki državnih organov potrebujejo analitične informacije za oceno skladnosti z državnimi interesi (pravočasno plačilo davkov in pristojbin). Tako lahko davčni inšpektorati z orodji in metodami finančne analize preverijo davčne napovedi in točnost zneskov, navedenih v njih. Tudi druge vladne agencije in organi lahko uporabljajo zgornjo analizo pri izvajanju svojih pooblastil in funkcij.

Poslovne partnerje (dobavitelji in kupci izdelkov) in nasprotne stranke zanima plačilna sposobnost in trajnostna konkurenčnost organizacije, ki določa položaj podjetja na trgu. Tisti, ki odločajo o prevzemih in združitvah, potrebujejo informacije za oceno vrednosti. Finančna analiza nato služi kot dragoceno orodje za določanje vrednosti in ocenjevanje finančne združljivosti potencialnih kandidatov za združitev.

V postopku finančne (zunanje) analize se ocenjujejo:

Spremembe absolutnih kazalnikov dobička, prihodkov, stroškov;

Dinamika relativnih kazalnikov uspešnosti gospodarskega subjekta;

Tržna stabilnost, likvidnost in plačilna sposobnost organizacije;

Učinkovitost uporabe lastniškega kapitala in izposojenih sredstev;

Učinkovitost avansov (investicijska analiza).

Posledično se izvede finančna diagnoza organizacije in poda njena ocena. Hkrati analiza računovodskih izkazov služi interesom različnih skupin uporabnikov.

1.3 Klasifikacija metod in tehnik finančne analize

Da bi dosegli glavni cilj analize finančnega stanja podjetja - njegovo objektivno oceno in vpliv priložnosti za izboljšanje učinkovitosti poslovanja, je mogoče uporabiti različne metode analize.

Metoda- To je pot raziskovanja, poučevanja. V širšem smislu metoda pomeni načine, sredstva in načine razumevanja stvarnosti, niz medsebojno povezanih načel in metod preučevanja procesov, pojavov, predmetov v naravi in ​​družbi.

Metoda finančne analize To je sistematično, celovito preučevanje, medsebojno povezano preučevanje, obdelava in uporaba finančnih informacij z namenom prepoznati in mobilizirati rezerve za učinkovito uporabo finančnih virov in vzpostaviti optimalno strukturo njihovih virov za zagotovitev trajnostnega razvoja podjetja.

Obstaja več razvrstitev metod finančne analize. Prva stopnja klasifikacije razlikuje med neformalnimi in formaliziranimi metodami analize. Prvi temeljijo na opisu analitičnih postopkov na logični ravni in ne na strogih analitičnih odvisnostih. Sem spadajo: metode strokovnih ocen, scenariji, psihološke, morfološke, primerjave, konstrukcija sistemov indikatorjev, konstrukcija sistemov analitičnih tabel itd. Za uporabo teh metod je značilna določena subjektivnost, saj intuicija, izkušnje in znanje analitika so velikega pomena.

V drugo skupino sodijo metode, ki temeljijo na dokaj strogih formaliziranih analitičnih odvisnostih. Predstavljajo drugo stopnjo klasifikacije in se delijo na statistične, računovodske in ekonomsko-matematične.

Finančna analiza uporablja kvalitativne in kvantitativne metode.

Kvalitativne metode omogočajo, da na podlagi analize sklepamo o finančnem stanju podjetja, ravni likvidnosti in plačilne sposobnosti, naložbenem potencialu in kreditni sposobnosti organizacije.

Metode in tehnike kvalitativne analize vključujejo metode hevristične analize, ki vključujejo:

Metoda strokovnih ocen;

Razvoj scenarija, brainstorming;

Poslovne igre.

Hevristične metode se uporabljajo predvsem v procesu strateške analize.

S kvantitativnimi metodami lahko med analizo ocenimo stopnjo vpliva dejavnikov na kazalnik uspešnosti, izračunamo regresijske koeficiente za namene načrtovanja in napovedovanja ter optimiziramo odločitev o porabi finančnih sredstev.

Kvantitativne metode vključujejo:

Statistični;

Računovodstvo (dvostavna in bilančna metoda);

Ekonomski in matematični.

Statistične metode finančne analize združujejo naslednje metode: primerjave, indeks, verižne substitucije, izločanje, grafične, tabelarne, dinamične serije.

Metoda primerjave vam omogoča, da ocenite uspešnost podjetja, ugotovite odstopanja od načrtovanih kazalnikov, ugotovite njihove vzroke in ugotovite rezerve. Glavne vrste primerjav, uporabljenih v analizi:

Poročanje kazalnikov z načrtovanimi kazalniki;

Načrtovani kazalniki s kazalniki preteklega obdobja;

Poročanje kazalnikov s kazalniki preteklih obdobij;

Kazalniki uspešnosti za vsak dan;

Primerjave s povprečnimi podatki industrije;

Kazalniki kakovosti izdelkov danega podjetja s kazalniki podobnih konkurenčnih podjetij.

Metoda primerjanja zahteva zagotavljanje primerljivosti primerjanih kazalnikov (enotnost ocene, primerljivost koledarskih datumov, izločitev vpliva razlik v obsegu in sortimentu, kakovosti, sezonskih značilnosti in teritorialnih razlik, geografskih razmer ipd.).

V statistiki, načrtovanju in analizi gospodarske dejavnosti je glavna pri ocenjevanju kvantitativne vloge posameznih dejavnikov indeksna metoda.

Indeks je relativni indikator, ki označuje spremembo niza različnih količin v določenem obdobju. Tako indeks cen odraža povprečno spremembo cen v določenem obdobju; indeks fizičnega obsega proizvodov oziroma prihodka od prodaje prikazuje spremembo njihovega obsega v primerljivih cenah. Obstajajo verižni in osnovni indeksi. Verižni indeks označuje spremembo kazalnika določenega obdobja v primerjavi s kazalnikom prejšnjega obdobja, osnovni indeks pa odraža spremembo kazalnika določenega obdobja v primerjavi s kazalnikom obdobja, vzetega za osnovo. primerjava. Produkt verižnih indeksov je enak ustreznemu osnovnemu indeksu.

Indeksna metoda se uporablja pri preučevanju kompleksnih pojavov, katerih posamezni elementi so neizmerljivi. Indeksi so kot relativni kazalniki potrebni za oceno izvajanja načrtovanih nalog, za ugotavljanje dinamike pojavov in procesov. Indeksna metoda omogoča razgradnjo relativnih in absolutnih odstopanj splošnega kazalnika na faktorje; v slednjem primeru mora biti število faktorjev enako dvema, analizirani indikator pa je predstavljen kot njihov produkt.

Bistvo verižne substitucijske metode je, da se poročevalska vrednost prvega proučevanega faktorja nadomesti z začetno osnovno formulo dobljenega indikatorja. Dobljeni rezultat primerjamo z osnovno vrednostjo dobljenega kazalnika in tako ocenimo vpliv prvega faktorja. Nato se poročevalna vrednost naslednjega proučevanega faktorja nadomesti s formulo, dobljeno med izračunom. Primerjava dobljenega rezultata s prejšnjim daje oceno vpliva drugega faktorja. Postopek se ponavlja, dokler se dejanska vrednost zadnjega faktorja, vnesenega v model, ne nadomesti z izvirno osnovno formulo.

Metoda izločanja omogoča izolacijo učinka enega dejavnika na splošne kazalnike proizvodnje in gospodarske dejavnosti ter izključuje učinek drugih dejavnikov.

Grafična metoda je sredstvo za ponazoritev gospodarskih procesov in izračun številnih kazalnikov ter oblikovanje rezultatov analize. Grafične prikaze ekonomskih kazalnikov ločimo po namenu (primerjalni grafikoni, kronološki in kontrolni grafikoni), pa tudi po načinu izdelave (linearni, palični, krožni, volumetrični).

Metoda tabele uporablja se za vizualni prikaz postopka izračuna kazalnikov, rezultatov analiz, izvedbe plana, dinamike kazalnikov, strukturnih sprememb, ugotovljenih rezerv. Za analitične tabele je značilna razmeroma enostavna zgradba, kompaktnost in preglednost ter poleg osnovnih vsebujejo tudi dodatne informacije za primerjavo (načrtovani in povprečni kazalniki, podatki za pretekla obdobja), pa tudi vmesne vsote, odstopanja, odstotke.

Pri uporabi analitičnih tabel se z združevanjem vrednosti indikatorjev in njihovim razvrščanjem v določenem vrstnem redu učinek zaznavanja informacij znatno poveča.

Serija Dynamics – to je niz številk, ki označujejo spremembo količin skozi čas. Analiza časovnih vrst omogoča ugotavljanje:

Smer spremembe kazalnikov (povečanje, zmanjšanje, konstantnost ali nestabilnost);

Prisotnost trendov v spremembah kazalnikov;

Povprečna raven kazalnikov;

Stopnja rasti in povečanje kazalnikov.

Obstajajo intervalne časovne vrste, ki označujejo rezultate za določena obdobja (prihodki od prodaje za prvo, drugo, tretje četrtletje in za celotno leto), in trenutne časovne vrste, ki označujejo gospodarski pojav v določenem trenutku ( razpoložljivost lastnih obratnih sredstev na začetku ali koncu leta).

Obstaja pet glavnih tehnik za izvajanje finančne analize (slika 1.2): horizontalna (trend) analiza, vertikalna analiza, metoda finančnih razmerij, primerjalna analiza, faktorska analiza.

Horizontalna (trend) analiza temelji na proučevanju dinamike posameznih finančnih kazalcev skozi čas. V procesu izvajanja te analize se izračunajo stopnje rasti (pridobitve) posameznih kazalnikov in ugotovijo splošni trendi njihovega spreminjanja (oz. trenda). V finančni analizi so najbolj razširjene naslednje oblike horizontalne (trend) analize:

1) primerjava finančnih kazalnikov obdobja poročanja s kazalniki prejšnjega obdobja (na primer s kazalniki prejšnjega desetletja, meseca, četrtletja);

2) primerjava kazalnikov računovodskega poročanja s kazalniki za isto obdobje preteklega leta (na primer kazalniki za drugo četrtletje poročevalskega leta s podobnimi kazalniki za drugo četrtletje preteklega leta). Ta oblika se uporablja v podjetjih z izrazitimi sezonskimi značilnostmi gospodarske dejavnosti;

3) primerjava finančnih kazalnikov za več preteklih obdobij. Namen te analize je ugotoviti trende sprememb posameznih kazalnikov, ki označujejo rezultate finančnih dejavnosti podjetja.

Vertikalna (strukturna) analiza– določitev strukture končnih kazalnikov z ugotavljanjem vpliva posamezne poročevalske postavke na rezultat kot celoto. V procesu izvajanja te analize se izračunavajo specifične uteži posameznih strukturnih komponent finančnih kazalnikov. V finančni analizi so najbolj razširjene naslednje oblike vertikalne (strukturne) analize:

1) strukturna analiza sredstev. V procesu te analize se določijo razmerja (deleži) kratkoročnih in nekratkoročnih sredstev; struktura uporabljenih obratnih sredstev; struktura uporabljenih nekratkoročnih sredstev; sestava sredstev podjetja glede na stopnjo njihove likvidnosti; sestava naložbenega portfelja in drugo;

2) strukturna analiza kapitala vključuje proučevanje strukture lastniškega in dolžniškega kapitala; sestava uporabljenega lastniškega kapitala; struktura uporabljenega izposojenega kapitala po vrstah; sestava uporabljenega izposojenega kapitala glede na zapadlost obveznosti (odplačilo);

strukturna analiza prihodkov od prodaje izdelkov. Za izvedbo strukturne analize mora biti izkaz finančnih rezultatov predstavljen v obliki, ki je za to primerna, saj je vsaka postavka povezana z obsegom prodaje. Z nekaterimi izjemami promet tako ali drugače vpliva na vsako stroškovno postavko, zato so lahko koristne informacije o razmerju med stroški podjetja in obsegom prodaje;

3) strukturna analiza denarnih tokov vključuje strukturiranje denarnih tokov za tekoče (proizvodne), finančne in investicijske dejavnosti. Vsak od teh denarnih tokov pa je lahko globlje strukturiran v posamezne sestavne elemente.

Slika 1.2 – Sistemi finančne analize, ki temeljijo na različnih metodah njene implementacije

Primerjalna (prostorska) analiza temelji na primerjavi vrednosti posameznih skupin podobnih finančnih kazalnikov med seboj. V procesu izvajanja te analize se izračunajo velikosti absolutnih in relativnih odstopanj primerjanih kazalnikov. V finančni analizi so najbolj razširjene naslednje oblike primerjalne analize:

1) primerjalna analiza finančnih kazalnikov podjetja in povprečnih kazalnikov industrije. V procesu te analize se razkrije stopnja odstopanja glavnih rezultatov finančnih dejavnosti določenega podjetja od povprečja panoge, da se še izboljša njegova učinkovitost;

2) primerjalno analizo finančnih kazalnikov tega podjetja in konkurenčnih podjetij. Med to analizo se ugotovijo slabosti dejavnosti podjetja, da se razvijejo ukrepi za izboljšanje njegovega konkurenčnega položaja;

3) primerjalno analizo finančnih kazalnikov posameznih strukturnih enot in oddelkov podjetja. Takšna analiza se izvaja v okviru centrov ekonomske odgovornosti, oblikovanih v podjetju, z namenom primerjalne ocene učinkovitosti njihovega finančnega delovanja;

4) primerjalno analizo prijavljenih in načrtovanih (normativnih) finančnih kazalcev. V procesu te analize se razkrije stopnja odstopanja poročevalskih kazalnikov od načrtovanih (standardnih), ugotovijo se razlogi za ta odstopanja in izvedejo ustrezne prilagoditve poznejših finančnih aktivnosti.

Analiza finančnih kazalnikov (razmernikov) temelji na izračunu razmerja med različnimi absolutnimi kazalniki. Finančni kazalniki so relativne značilnosti, ki omogočajo primerjavo rezultatov dejavnosti različnih podjetij, ne glede na kvantitativne parametre absolutnih kazalnikov skozi čas. V procesu izvajanja takšne analize se določijo različni relativni kazalniki, ki označujejo različne vidike finančne dejavnosti. V finančni analizi so najbolj razširjeni naslednji vidiki takšne analize.

1) Analiza tekočih aktivnosti . Z vidika kroženja sredstev je dejavnost katerega koli podjetja proces nenehnega preoblikovanja ene vrste sredstev v drugo:

… → DS → SS → NP → GP → Sr → DS → …,

kjer je DS gotovina; SS – surovine v skladišču; WP – delo v teku; GP – končni izdelki; Sre – sredstva v naseljih.

Učinkovitost tekočih finančnih in gospodarskih dejavnosti je mogoče oceniti z dolžino poslovnega cikla, ki je odvisen od obrata sredstev v različnih vrstah sredstev. Če so druge stvari enake, hitrejši promet pomeni večjo učinkovitost. Zato so glavni kazalniki te skupine kazalniki učinkovitosti uporabe materialnih, delovnih in finančnih virov: proizvodnja, produktivnost kapitala, količniki obračanja zalog in računov.

2) Analiza likvidnosti . Kazalniki te skupine vam omogočajo, da opišete in analizirate sposobnost podjetja, da izpolni svoje trenutne obveznosti. Algoritem za izračun teh kazalnikov temelji na ideji primerjave tekočih sredstev (delni kapital) s kratkoročnimi obveznostmi. Na podlagi izračuna se ugotovi, ali je podjetje dovolj zagotovljeno z obratnimi sredstvi, potrebnimi za poravnavo z upniki za tekoče poslovanje. Ker imajo različne vrste obratnega kapitala različne stopnje likvidnosti (pretvorba v popolnoma likvidna sredstva), se izračuna več količnikov likvidnosti.

3) Analiza finančne stabilnosti . S temi indikatorji ocenjujemo sestavo virov financiranja in dinamiko razmerja med njimi. Analiza temelji na dejstvu, da se viri sredstev razlikujejo po višini stroškov, stopnji razpoložljivosti, stopnji zanesljivosti, stopnji tveganja itd.

4) Analiza stroškov in koristi . Kazalniki v tej skupini so namenjeni oceni splošne učinkovitosti vlaganja v dano podjetje. Za razliko od kazalnikov druge skupine ne abstrahirajo posameznih vrst sredstev, ampak analizirajo donosnost kapitala kot celoto. Glavna kazalca sta torej donosnost vloženega kapitala in donosnost lastniškega kapitala.

5) Analiza stanja in dogajanja na trgu kapitala . V okviru te analize so narejene prostorsko-časovne primerjave kazalnikov, ki označujejo položaj podjetja na trgu vrednostnih papirjev: dividendna donosnost, dobiček na delnico, vrednost delnice itd. Ta fragment analize se izvaja predvsem v podjetjih, registriranih na borze vrednostnih papirjev in tam prodajajo svoje delnice. Na kazalnike te skupine se osredotoča tudi vsako podjetje, ki ima začasno razpoložljiva sredstva in jih želi vložiti v vrednostne papirje.

Treba je povedati, da je postopkovni del metodologije za analizo finančnih in gospodarskih dejavnosti urejen z uporabo številnih načel: doslednost, kompleksnost, enotnost informacijske baze, pomembnost, doslednost shem analitičnih postopkov, primerljivost rezultatov. , namenskost.

Izvedba učinkovite finančne analize poslovanja poslovnega subjekta vključuje razvoj sistema zaporedno izvedenih ukrepov, ki temeljijo na enotnih načelih, ki podrejajo vse elemente sistema in omogočajo, da se strogo določenemu krogu uporabnikov zagotovijo najbolj relevantne informacije na trenutek.

1.4 Testna vprašanja in testi za 1. poglavje

Varnostna vprašanja

1) Opredelite pojem "analiza".

2) Opredelite finančno analizo, poimenujte njen predmet, predmete in navedite značilnosti njene organizacije.

3) Kakšno mesto zavzema finančna analiza v sistemu vodenja podjetja?

4) Kakšni so cilji izvajanja finančne analize dejavnosti podjetja?

5) Kakšne so zahteve za informacije, ki se uporabljajo za finančno analizo?

6) Kakšna je razlika med retrospektivno finančno analizo in prospektivno finančno analizo?

7) Navedite razloge za izvedbo perspektivne analize dejavnosti podjetja.

8) Kakšna je glavna razlika med finančno in ekonomsko analizo?

9) Katere metode, značilne za druge znanstvene discipline, se uporabljajo v procesu finančne analize?

10) Opišite glavne sisteme finančne analize. Utemeljite potrebo po integrirani uporabi različnih sistemov pri izvajanju finančne analize dejavnosti podjetja.

11) Kaj je faktorska analiza? Katere metode se uporabljajo v okviru faktorske analize?

12) Kako izvajati horizontalno analizo?

13) Kako se horizontalna analiza računovodskih izkazov razlikuje od vertikalne analize?

14) Poimenujte glavne uporabnike finančne analize in določite posebnosti njihovih ciljev in potreb po analitičnih informacijah.

15) Kaj so finančni kazalniki in kakšna je njihova vloga pri analizi?

16) Katere skupine kazalnikov se uporabljajo v procesu finančne analize?

17) Ali je možno uporabiti nezanesljive, a relevantne informacije za potrebe finančne analize?

18) Na katerih načelih temelji finančna analiza podjetja? Opišite vsakega od njih.

19) Opišite statistične metode finančne analize.

20) Ali menite, da je potrebno prilagoditi tehnike in metode finančne analize za določene sektorje gospodarstva? Zakaj?

1. V tradicionalnem smislu je finančna analiza:

a) nabor metod, tehnik in postopkov za ocenjevanje uspešnosti in učinkovitosti finančnih in gospodarskih dejavnosti podjetja;

b) metodo za ocenjevanje likvidnosti in plačilne sposobnosti za odločanje o razglasitvi stečaja podjetja;

c) metoda ocenjevanja in napovedovanja finančnega stanja podjetja na podlagi njegovih računovodskih (finančnih) izkazov;

d) sistem kazalnikov, ki dajejo natančno in resnično sliko možnosti poslovanja podjetja v bližnji prihodnosti.

2. Finančna analiza je sestavni del:

a) analizo gospodarskih dejavnosti podjetja;

b) analizo finančnih dejavnosti podjetja;

c) analizo finančnih in gospodarskih dejavnosti podjetja;

d) analiza proizvodnega računovodstva.

3. Kakšno mesto zavzema finančna analiza v sistemu upravljanja podjetja:

a) vzpostavi učinkovit nadzorni sistem;

b) omogoča oceno učinkovitosti dejavnosti v preteklem obdobju in daje informacije za sprejemanje odločitev v prihodnosti;

c) oblikuje učinkovit sistem upravljanja podjetja;

d) vsi odgovori so pravilni.

4. Tradicionalne metode finančne analize vključujejo:

a) kvantitativno in kvalitativno;

b) merjenje, ocenjevanje, opazovanje, razgovor, preverjanje dokumentov;

c) horizontalni, vertikalni, primerjalni, analiza relativnih kazalnikov, faktorski;

d) organizacija, načrtovanje, nadzor, analiza.

5. Glavni vir informacij pri izvajanju zunanje finančne analize je:

a) podatke računovodstva in finančnega poročanja;

b) operativni podatki o proizvodnji, standardi;

c) podatke posebnih raziskav;

d) ocene (predračuni).

6. Ocenjevanje učinkovitosti uporabe finančnih virov podjetja je še posebej zanimivo za:

a) zaposleni v podjetju;

b) menedžerji, lastniki, upniki podjetja;

c) davčni organi;

d) vsi odgovori so pravilni.

7. Značilnost zunanje finančne analize je:

a) predmet študije je odnos podjetja z zunanjimi izvajalci;

b) zakonodajna ureditev;

c) analiza neodvisnih analitikov;

d) pravilnega odgovora ni.

8. Glede na obseg študije se finančna analiza deli na:

a) industrija in notranji;

b) celovito in tematsko;

c) popolno, tematsko in podrobno;

d) zunanji in notranji.

9. Predmet finančne analize je:

a) finančni viri in njihovi tokovi;

b) denarni tokovi;

c) blagovni tokovi;

d) investicijski tokovi.

10. Metoda finančne analize je:

a) izdelava sistemov indikatorjev in analitičnih tabel;

b) analitična orodja za oceno vpliva politične situacije v državi;

c) finančni viri in njihovi tokovi;

d) sistem teoretsko-spoznavnih kategorij, znanstvenih orodij in rednih principov za proučevanje finančne dejavnosti.

11. Bistvo vertikalne analize je:

a) proučevanje dinamike posameznih finančnih kazalcev skozi čas;

b) določitev strukture kazalnikov rezultatov;

c) primerjava posameznih skupin finančnih kazalnikov med seboj;

d) izračun različnih razmerij absolutnih kazalnikov med seboj.

12. Horizontalna metoda finančne analize je:

a) primerjava vsake poročevalske postavke s prejšnjim obdobjem;

b) določitev strukture končnih finančnih kazalnikov;

c) določitev glavnega trenda v dinamiki kazalnikov;

d) izračun finančnih kazalcev.

13. Ocena dinamike finančnih kazalnikov skozi čas se izvaja z uporabo:

a) vertikalna analiza;

b) horizontalna analiza;

c) primerjalna analiza;

d) finančni kazalniki.

14. Primeri neformalnih metod so lahko:

a) strokovne ocene, izdelava sistema kazalnikov ali analitičnih tabel;

b) konstrukcija dinamičnih nizov: absolutna rast, relativna rast, stopnja rasti, stopnja rasti;

c) računovodstvo poslovanja, vodenje zalog, metode tehnične obrabe in zamenjave opreme, teorija iger, metode ekonomske kibernetike;

d) vsi odgovori so pravilni.

15. Katera vrsta finančne analize vključuje združevanje sredstev glede na hitrost njihovega preoblikovanja v denar in obveznosti - glede na nujnost njihovega odplačila:

a) analiza likvidnosti;

b) analizo poslovne dejavnosti;

c) analizo stroškov in koristi;

d) analizo finančne stabilnosti.

16. Analiza, kateri kazalniki nam omogočajo, da ocenimo učinkovitost in donosnost podjetja:

a) likvidnost;

b) donosnost;

c) poslovna dejavnost;

d) finančna stabilnost.

17. Katera vrsta finančne analize vam omogoča ugotavljanje in vrednotenje vpliva posameznih količin na kazalnik uspešnosti:

a) navpično;

b) vodoravno;

c) faktoriel;

d) koeficient.

18. Metodološka osnova finančne analize so naslednja načela:

a) kompleksnost, enotnost informacijske baze;

b) doslednost, pomembnost, enotnost in doslednost shem analitskih postopkov;

c) primerljivost rezultatov, fokus;

d) vsi odgovori so pravilni.

19. Analitik je izračunal stopnjo rasti prihodkov od prodaje za tekoče leto glede na prejšnje leto. V tem primeru je treba uporabiti naslednje metode finančne analize:

a) primerjalna analiza;

b) vertikalna analiza;

c) metoda finančnega razmerja;

d) horizontalna analiza,

20. Tehnike za ocenjevanje finančnega stanja podjetja so:

a) analiza relativnih kazalnikov;

b) faktorska analiza;

c) analiza solventnosti;

d) kreditna analiza;

e) primerjalna analiza.

21. Pri determinističnem modeliranju faktorskih sistemov ločimo naslednje vrste:

a) aditivni modeli;

b) multiplikativni modeli;

c) več modelov;

d) kombinirani modeli.

22. Navedite metode stohastične faktorske analize:

a) korelacija;

b) disperzivni;

c) večdimenzionalna faktorska analiza;

d) analiza grozdov;

e) vse našteto.

23. Zunanja finančna analiza ima naslednje značilnosti:

a) osredotočenost na javno poročanje podjetja in največjo odprtost rezultatov analiz;

b) raznolikost ciljev in interesov subjektov analize ter prisotnost velikega števila uporabniških predmetov;

c) ciljanje na zunanje uporabnike;

d) analiza zunanjih analitikov;

e) zunanji predmet študija.

24. Glavna vsebina zunanje finančne analize je:

a) analizo težav, ki so jih ugotovili zunanji uporabniki;

b) analiza vprašanj, ki so jih ugotovili zunanji analitiki;

c) analiza absolutnih kazalnikov dobička, dobičkonosnosti in finančne stabilnosti;

d) analizo likvidnosti, plačilne sposobnosti, učinkovitosti uporabe premoženja in kapitala;

e) ekonomsko diagnostiko finančnega stanja podjetja.

Finančna analiza v podjetju je potrebna za objektivno oceno gospodarskega in finančnega stanja v obdobjih preteklega, sedanjega in predvidenega prihodnjega delovanja. Za prepoznavanje šibkih proizvodnih območij, območij težav in prepoznavanje močnih dejavnikov, na katere se vodstvo lahko zanese, se izračunajo glavni finančni kazalniki.

Objektivna ocena ekonomsko-finančnega položaja podjetja temelji na finančnih kazalnikih, ki so odraz razmerja med posameznimi računovodskimi podatki. Cilj finančne analize je doseči rešitev izbranega sklopa analitičnih problemov, to je specifična analiza vseh primarnih virov računovodskega, poslovodnega in ekonomskega poročanja.

Glavni cilji ekonomske in finančne analize

Če se analiza glavnih finančnih kazalnikov podjetja obravnava kot ugotavljanje resničnega stanja v podjetju, bodo rezultati dali odgovore na naslednja vprašanja:

• sposobnost podjetja za vlaganje sredstev v vlaganje v nove projekte;
• tekoči potek zadev v zvezi z materialnimi in drugimi sredstvi ter obveznostmi;
• stanje posojil in sposobnost podjetja, da jih odplača;
• obstoj rezerv za preprečitev stečaja;
• ugotavljanje možnosti za nadaljnje finančne dejavnosti;
• ocena podjetja glede na vrednost za prodajo ali preopremo;
• sledenje dinamične rasti ali upada gospodarskih ali finančnih dejavnosti;
• prepoznavanje razlogov, ki negativno vplivajo na poslovni rezultat in iskanje izhodov iz nastale situacije;
• upoštevanje in primerjava prihodkov in odhodkov, ugotavljanje čistega in skupnega dobička od prodaje;
• proučevanje dinamike prihodkov od osnovnih dobrin in nasploh od vseh prodaj;
• določitev deleža dohodka, namenjenega povračilu stroškov, davkov in obresti;
• proučevanje razlogov za odstopanje višine bilančnega dobička od višine prihodkov od prodaje;
• študija donosnosti in rezerv za njeno povečanje;
• ugotavljanje stopnje skladnosti lastnih sredstev, sredstev, obveznosti in višine izposojenega kapitala podjetja.

Zainteresirane strani

Analiza glavnih finančnih kazalnikov podjetja se izvaja s sodelovanjem različnih gospodarskih predstavnikov oddelkov, ki jih zanima pridobitev najbolj zanesljivih informacij o poslovanju podjetja:

• notranji subjekti so delničarji, poslovodje, ustanovitelji, revizijske ali likvidacijske komisije;
• zunanje zastopajo upniki, revizijske družbe, investitorji in državni uradniki.

Zmogljivosti finančne analize

Pobudniki analize dela podjetja niso le njegovi predstavniki, temveč tudi zaposleni v drugih organizacijah, ki jih zanima ugotavljanje dejanske kreditne sposobnosti in možnosti vlaganja v razvoj novih projektov. Bančne revizorje na primer zanima likvidnost sredstev podjetja ali njegova trenutna sposobnost plačevanja računov. Pravne in fizične osebe, ki želijo vlagati v razvojni sklad določenega podjetja, poskušajo razumeti stopnjo donosnosti in tveganja naložbe. Ocena ključnih finančnih kazalnikov s posebno tehniko napoveduje bankrot institucije ali nakazuje njen stabilen razvoj.

Notranja in zunanja finančna analiza

Finančna analiza je del splošne ekonomske analize podjetja in s tem del celotne ekonomske revizije. Celotna analiza je razdeljena na notranje upravljanje in zunanje finančne revizije. Ta delitev je posledica dveh praktično uveljavljenih sistemov v računovodstvu - poslovodnega in finančnega računovodstva. Delitev je priznana kot pogojna, saj se v praksi zunanja in notranja analiza dopolnjujeta z informacijami in sta logično povezani. Med njima sta dve glavni razliki:

• po dostopnosti in širini uporabljenega informacijskega polja;
• stopnja uporabe analiznih metod in postopkov.

Izvede se notranja analiza ključnih finančnih kazalnikov, da se pridobijo povzeti podatki znotraj podjetja, ugotovijo rezultati zadnjega poročevalskega obdobja, ugotovijo prosta sredstva za rekonstrukcijo ali ponovno opremo itd. Za pridobitev rezultatov se uporabijo vsi razpoložljivi kazalniki, ki veljajo tudi, če jih raziskujejo zunanji analitiki.

Zunanje finančne analize izvajajo neodvisni revizorji, zunanji analitiki, ki nimajo dostopa do notranjih rezultatov in kazalnikov podjetja. Metode zunanje revizije predvidevajo določeno omejitev informacijskega polja. Ne glede na vrsto revizije so njene metode in metode vedno enake. Kar je skupno v zunanji in notranji analizi, je izpeljava, posploševanje in podrobna študija finančnih kazalnikov. Ti osnovni finančni kazalniki dejavnosti podjetja dajejo odgovore na vsa vprašanja v zvezi z delom in blaginjo ustanove.

Štirje glavni kazalniki finančnega zdravja

Glavna zahteva za prelomno poslovanje podjetja v tržnih razmerah so gospodarske in druge dejavnosti, ki zagotavljajo donosnost in donosnost. Gospodarske dejavnosti so namenjene povračilu stroškov s prejetimi dohodki, ustvarjanju dobička za zadovoljevanje gospodarskih in socialnih potreb članov kolektiva ter materialnih interesov lastnika. Obstaja veliko kazalnikov za opredelitev dejavnosti, zlasti ti vključujejo bruto dohodek, promet, donosnost, dobiček, stroške, davke in druge značilnosti. Za vse vrste podjetij so poudarjeni glavni finančni kazalniki dejavnosti organizacije:

• finančna stabilnost;
• likvidnost;
• donosnost;
• poslovna dejavnost.

Indikator finančne stabilnosti

Ta kazalnik označuje stopnjo korelacije med lastnimi sredstvi organizacije in izposojenim kapitalom, zlasti koliko izposojenih sredstev predstavlja 1 rubelj denarja, vloženega v opredmetena sredstva. Če se tak kazalnik pri izračunu dobi z vrednostjo večjo od 0,7, potem je finančni položaj podjetja nestabilen, dejavnost podjetja je v določeni meri odvisna od privabljanja zunanjih izposojenih sredstev.

Značilnosti likvidnosti

Ta parameter označuje glavne finančne kazalnike podjetja in označuje zadostnost tekočih sredstev organizacije za odplačilo lastnih kratkoročnih dolgov. Izračuna se kot razmerje med vrednostjo kratkoročnih kratkoročnih sredstev in vrednostjo kratkoročnih pasivnih obveznosti. Kazalnik likvidnosti kaže na možnost pretvorbe sredstev in vrednosti podjetja v denarni kapital in kaže stopnjo mobilnosti takšnega preoblikovanja. Likvidnost podjetja se ugotavlja z dveh vidikov:

• čas, potreben za pretvorbo obratnih sredstev v denar;
• sposobnost prodaje sredstev po določeni ceni.

Za identifikacijo pravega kazalnika likvidnosti v podjetju se upošteva dinamika kazalnika, ki omogoča ne samo ugotavljanje finančne moči podjetja ali njegove insolventnosti, temveč tudi ugotavljanje kritičnega stanja financ organizacije. Včasih je količnik likvidnosti nizek zaradi povečanega povpraševanja po izdelkih industrije. Takšna organizacija je popolnoma likvidna in ima visoko stopnjo plačilne sposobnosti, saj je njen kapital sestavljen iz gotovine in kratkoročnih posojil. Dinamika glavnih finančnih kazalnikov kaže, da je situacija slabša, če ima organizacija obratna sredstva le v obliki velikega števila shranjenih proizvodov v obliki obratnih sredstev. Za njihovo pretvorbo v kapital je potreben določen čas za izvedbo in prisotnost baze strank.

Glavni finančni kazalniki podjetja, ki vključujejo likvidnost, kažejo stanje plačilne sposobnosti. Obratna sredstva podjetja morajo zadoščati za odplačilo tekočih kratkoročnih posojil. V najboljšem primeru so te vrednosti približno na enaki ravni. Če ima podjetje vrednost obratnega kapitala veliko več kot kratkoročna posojila, potem to kaže na neučinkovito vlaganje denarja podjetja v obratna sredstva. Če je znesek obratnega kapitala nižji od stroškov kratkoročnih posojil, to kaže na skorajšnji stečaj podjetja.

Kot poseben primer je indikator hitre tekoče likvidnosti. Izraža se v zmožnosti poplačila kratkoročnih obveznosti z likvidnim delom sredstev, ki se izračuna kot razlika med celotnim delovnim delom in kratkoročnimi obveznostmi. Mednarodni standardi določajo optimalno raven koeficienta v območju 0,7-0,8. Prisotnost zadostnega števila likvidnih sredstev ali neto obratnega kapitala v podjetju pritegne upnike in vlagatelje, da vlagajo denar v razvoj podjetja.

Indikator donosnosti

Glavni finančni kazalniki učinkovitosti organizacije vključujejo vrednost donosnosti, ki določa učinkovitost uporabe sredstev lastnikov podjetja in na splošno kaže, kako donosno je poslovanje podjetja. Vrednost donosnosti je glavno merilo za določanje ravni borznih kotacij. Za izračun kazalnika se znesek čistega dobička deli z zneskom povprečnega dobička od prodaje čistega premoženja družbe za izbrano obdobje. Kazalnik razkriva, koliko čistega dobička je prinesla posamezna prodana enota blaga.

Razmerje ustvarjenega dohodka se uporablja za primerjavo dohodka želenega podjetja v primerjavi z enakim kazalnikom drugega podjetja, ki deluje v drugem davčnem sistemu. Izračun glavnih finančnih kazalnikov te skupine določa razmerje med prejetim dobičkom pred davki in pripadajočimi obrestmi na sredstva podjetja. Posledično se pojavijo informacije o tem, koliko dobička je vsaka denarna enota, vložena v sredstva podjetja, prinesla za delo.

Indikator poslovne aktivnosti

Označuje, koliko financ se pridobi s prodajo vsake denarne enote določene vrste sredstev in prikazuje stopnjo prometa finančnih in materialnih virov organizacije. Za izračun se vzame razmerje med čistim dobičkom izbranega obdobja in povprečnimi stroški stroškov v materialnem smislu, denarju in kratkoročnih vrednostnih papirjih.

Za ta kazalnik ni standardne omejitve, vendar si vodstvene sile podjetja prizadevajo za pospešitev prometa. Stalna uporaba zunanjih posojil v gospodarski dejavnosti kaže na nezadostne finančne prejemke zaradi prodaje, ki ne pokrivajo proizvodnih stroškov. Če je vrednost obratnih sredstev v bilanci stanja organizacije precenjena, to povzroči plačilo dodatnih davkov in obresti na bančna posojila, kar vodi v izgubo dobička. Majhno število aktivnih sredstev vodi v zamude pri izpolnjevanju proizvodnih načrtov in izgubo donosnih komercialnih projektov.

Za objektiven, vizualni pregled kazalnikov gospodarske uspešnosti so sestavljene posebne tabele, ki prikazujejo glavne finančne kazalnike. Tabela vsebuje glavne značilnosti dela za vse parametre finančne analize:

• koeficient obračanja zalog;
• kazalnik obračanja terjatev podjetja v času;
• vrednost produktivnosti kapitala;
• indikator donosa vira.

Koeficient obračanja zalog

Prikazuje razmerje med prihodki od prodaje blaga in zneskom v denarnem smislu zalog v podjetju. Vrednost označuje hitrost prodaje materialnih in blagovnih virov, razvrščenih kot skladišče. Povečanje razmerja kaže na krepitev finančnega položaja organizacije. Pozitivna dinamika kazalnika je še posebej pomembna v razmerah velikih obveznosti.

Koeficient obračanja terjatev

To razmerje se ne šteje za glavne finančne kazalnike, vendar je pomembna značilnost. Prikazuje povprečno časovno obdobje, v katerem podjetje pričakuje prejeto plačilo po prodaji blaga. Izračun temelji na razmerju med terjatvami in povprečnimi dnevnimi prihodki od prodaje. Povprečje dobimo tako, da skupne prihodke v letu delimo s 360 dnevi.

Dobljena vrednost označuje pogodbene pogoje dela s strankami. Če je kazalnik visok, to pomeni, da partner zagotavlja prednostne delovne pogoje, vendar to povzroča previdnost pri poznejših vlagateljih in upnikih. Majhna vrednost kazalnika vodi v tržnih razmerah do revizije pogodbe s tem partnerjem. Možnost pridobitve kazalnika je relativni izračun, ki je vzet kot razmerje med prihodki od prodaje in terjatvami podjetja. Povečanje razmerja kaže na nizek dolžniški dolg in veliko povpraševanje po izdelkih.

Vrednost produktivnosti kapitala

Glavne finančne kazalnike podjetja najbolj dopolnjuje kazalnik produktivnosti kapitala, ki označuje stopnjo obrata finančnih sredstev, porabljenih za pridobitev osnovnih sredstev. Pri izračunu je upoštevano razmerje med prihodki od prodanega blaga in letnimi povprečnimi stroški osnovnih sredstev. Povečanje kazalnika kaže na nizke stroške odhodkov pri osnovnih sredstvih (stroji, oprema, zgradbe) in velik obseg prodanega blaga. Visoka vrednost produktivnosti kapitala kaže na neznatne proizvodne stroške, nizka produktivnost kapitala pa na neučinkovito uporabo sredstev.

Razmerje učinkovitosti virov

Za najbolj popolno razumevanje, kako se razvijajo glavni finančni kazalniki dejavnosti organizacije, je enako pomembno razmerje donosnosti virov. Prikazuje stopnjo učinkovitosti uporabe vseh sredstev podjetja v bilanci stanja, ne glede na način pridobitve in prejema, in sicer, koliko prihodkov je bilo prejeto za vsako denarno enoto osnovnih in obratnih sredstev. Kazalnik je odvisen od postopka za izračun amortizacije, sprejetega v podjetju, in razkriva stopnjo nelikvidnih sredstev, ki se odtujijo za povečanje razmerja.

Glavni finančni kazalniki LLC

Kazalniki upravljanja z viri dohodka kažejo finančno strukturo in označujejo zaščito interesov vlagateljev, ki so dolgoročno vlagali sredstva v razvoj organizacije. Odražajo sposobnost podjetja za odplačilo dolgoročnih posojil in kreditov:

• delež posojil v skupni višini finančnih virov;
• lastniško razmerje;
• razmerje kapitalizacije;
• razmerje pokritosti.

Glavni finančni kazalniki so označeni z obsegom izposojenega kapitala v skupni masi finančnih virov. Razmerje finančnega vzvoda meri specifične zneske sredstev, kupljenih z izposojenim denarjem, ki vključuje dolgoročne in kratkoročne finančne obveznosti podjetja.

Razmerje lastništva dopolnjuje glavne finančne kazalnike podjetja tako, da označuje delež lastniškega kapitala, porabljenega za pridobitev sredstev in osnovnih sredstev. Jamstvo za pridobitev posojil in vlaganje denarja vlagatelja v projekt razvoja in prenove podjetja je kazalnik deleža lastnih sredstev, porabljenih za sredstva v višini 60%. Ta raven je pokazatelj stabilnosti organizacije in jo varuje pred izgubami v času upada poslovne dejavnosti.

Koeficient kapitalizacije določa sorazmerno razmerje med izposojenimi sredstvi iz različnih virov. Za določitev razmerja med lastniškim in izposojenim kapitalom se uporablja inverzno razmerje finančnega vzvoda.

Kazalnik obrestnega kritja oziroma kazalnik kritja označuje zaščito vseh vrst upnikov pred neplačevanjem obrestnih mer. To razmerje se izračuna kot razmerje med zneskom dobička pred obrestmi in zneskom denarja, namenjenim za plačilo obresti. Indikator prikazuje, koliko denarja je podjetje zaslužilo za plačilo izposojenih obresti v izbranem obdobju.

Indikator tržne aktivnosti

Glavni finančni kazalniki organizacije v smislu tržne dejavnosti kažejo na položaj podjetja na trgu vrednostnih papirjev in omogočajo vodjem, da ocenijo odnos upnikov do splošnih dejavnosti podjetja v preteklem obdobju in v prihodnosti. Kazalnik se obravnava kot razmerje med začetno knjigovodsko vrednostjo delnice, prejetim dohodkom in prevladujočo tržno ceno v danem trenutku. Če so vsi drugi finančni kazalci v sprejemljivem območju, bo tudi kazalnik tržne aktivnosti normalen, če je tržna vrednost delnice visoka.

Na koncu je treba poudariti, da je finančna analiza ekonomske strukture organizacije pomembna za vse deležnike, delničarje, kratkoročne in dolgoročne upnike, ustanovitelje in vodstvo.

Tema 1 "Osnove finančne politike podjetja"

1. Finančna politika podjetja je:

a) Znanost, ki analizira finančne odnose podjetij;

b) veda, ki preučuje razdelitvene odnose podjetja, ki se izvajajo v denarni obliki;

c) Niz ukrepov za namensko oblikovanje, organizacijo in uporabo financ za doseganje ciljev podjetja; +

d) Veda o finančnem upravljanju poslovnega subjekta. Pravilen odgovor

2. Glavni cilj finančne dejavnosti podjetja je: a) organizirati finančno delo v podjetju;

b) pravilen obračun in pravočasno plačilo davkov;

c) natančno izvajanje vseh kazalnikov finančnih načrtov;

d) pri maksimiranju blaginje lastnikov v sedanjem in prihodnjih obdobjih; +

f) pri maksimiranju dobička;

f) Zagotoviti finančno stabilnost podjetja. Pravilen odgovor:

3. Glavni namen finančne dejavnosti podjetja je:

a) Maksimiranje tržne cene podjetja. +

b) Maksimiranje dobička

c) Zagotavljanje virov financiranja podjetja

d) Vse našteto Pravilni odgovor:

4. Strateški finančni cilji gospodarske organizacije so:

a) maksimiranje dobička; +

b) zagotavljanje likvidnosti sredstev podjetja;

c) Organizacija sistema finančnega načrtovanja in regulacije;

d) Zagotavljanje finančne vzdržnosti +

f) Sinhronizacija in usklajevanje pozitivnih in negativnih denarnih tokov podjetja;

f) Povečanje tržne vrednosti organizacije; g) Zagotavljanje izplačila dividend. Pravilen odgovor:

5. Na strateško usmeritev razvoja podjetja vplivajo naslednji dejavniki:

a) Novi izdelki v proizvodni tehnologiji v tem segmentu trga;

b) obseg podjetja; +

c) stopnja razvoja podjetja; +

d) stanje na finančnem trgu; +

f) davčni sistem; +

f) Višina javnega dolga. Pravilen odgovor:

6. Taktični finančni cilji komercialne organizacije vključujejo:

a) maksimiranje dobička;

b) Zmanjšanje proizvodnih stroškov; +

c) zagotavljanje finančne stabilnosti podjetja;

d) maksimiranje blaginje lastnikov v sedanjem in prihodnjih obdobjih;

f) Povečanje obsega prodaje;

f) Zvišanje prodajnih cen industrijskih izdelkov. Pravilen odgovor:

7. Dolgoročna finančna politika vključuje:

a) upravljanje kapitalske strukture; +

b) upravljanje obveznosti do dobaviteljev; c) Izračun standardov obratnih sredstev;

d) Upravljanje terjatev.

jaz

Pravilen odgovor:

8. Dolgoročna finančna politika podjetja:

a) Določeno s kratkoročno finančno politiko;

b) obstaja poleg njega; +

c) Vpliva na kratkoročno finančno politiko. Pravilen odgovor: +

9. Horizontalna metoda finančne analize je:

a) Primerjava vsake poročevalske postavke s prejšnjim obdobjem+

b) Določitev strukture končnih finančnih kazalnikov

c) Določitev glavnega trenda sprememb v dinamiki kazalnikov Pravilen odgovor:

10. Ocena dinamike finančnih kazalnikov se izvaja z uporabo:

a) vertikalna analiza

b) horizontalna analiza +

c) finančni kazalniki Pravilni odgovor:

11. Akademske discipline, s katerimi je povezana finančna politika:

a) finančno upravljanje; +

b) statistika; +

c) Finance; +

d) računovodstvo; +

f) zgodovina ekonomskih naukov; f) Svetovno gospodarstvo. Pravilen odgovor:

12. Cilji upravljanja finančne politike podjetja vključujejo:

a) finančni trg;

b) kapital; +

c) denarni tokovi; +

d) Inovacijski procesi. Pravilen odgovor:

Testi na temo 2 "Dolgoročna finančna politika"

1. Uporaba velikih začetnic je:

a) Vsota zmnožkov tečajev delnic in števila uveljavljajočih se delnic. +

b) Skupni obseg izdaj vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na trgu.

c) Celotni osnovni kapital družb izdajateljev po nominalni vrednosti. d) Skupna tržna vrednost sredstev družb izdajateljev. Pravilen odgovor:

2. Navedite najverjetnejše posledice znatnega presežka lastniškega kapitala družbe glede na Za dolžniškega kapitala zaradi dejstva, da družba raje izdaja delnice kot izdaja obveznice:

1. Pospešitev rasti dobička na delnico.

2. Upočasnitev rasti dobička na delnico. 3. Povečanje tržne vrednosti delnic družbe, 4. Zmanjšanje tržne vrednosti delnic družbe

Pravilen odgovor:

3. Trenutni donos obveznic s kuponsko stopnjo 10 % letno in tržno vrednostjo 75 % je enak:

Pravilen odgovor:

4. Na trgu istočasno krožita dve podjetniški obveznici enake nominalne vrednosti. Obveznica JSC "A" ima kuponsko stopnjo 5%, obveznica JSC "B" ima kuponsko stopnjo 5,5%. Če je tržna vrednost obveznice JSC "A" enaka nominalni vrednosti, potem brez upoštevanja drugih dejavnikov, ki vplivajo na ceno obveznice, navedite pravilno izjavo o obveznici JSC ((B":

a) tržna vrednost obveznice JSC "B" je višja od nominalne vrednosti.+

b) tržna vrednost obveznice JSC "B" je pod nominalno vrednostjo. c) tržna vrednost obveznice JSC "B" je enaka nominalni vrednosti.

d) donos obveznice JSC "B" je višji od donosa obveznice JSC "A". Pravilen odgovor:

5. Navedite vire izplačila dividend na navadne delnice:

A) Zadržani dobiček tekočega leta.+

b) Zadržani dobiček iz prejšnjih let. c) Rezervni sklad.

d) Zadržani dobiček tekočega leta in prejšnjih let. +

Pravilen odgovor:

b. Prednosti delniške poslovne organizacije so: A) Subsidiarna odgovornost delničarjev.

b)Široke možnosti za dostop do finančnih trgov. +

c) Vse našteto. Pravilen odgovor:

7. Če podjetje nima dobička, potem lastnik prednostnih delnic: A) Lahko zahteva izplačilo dividend na vse delnice. b) Lahko zahteva delno izplačilo dividend.

c) Sploh ne more zahtevati izplačila dividend+

D) Enotnost 1 in 2. Pravilen odgovor:

8. Navedite finančni instrument za pridobivanje lastniškega kapitala: a) Dodatni osnovni vložek. +

b) Izdaja obveznic.

c) Dokapitalizacija.+

d) Leasing.

Pravilen odgovor:

9. Katere vrste obveznosti ne sodijo v kapital družbe: A) Odobreni kapital.

b) Zadržani dobiček.

z) Menice Za plačilo . +

d) Dolgoročna posojila. +

e) Obveznosti +

Pravilen odgovor:

10. Koeficient avtonomije je opredeljen kot razmerje:

A) Lastni kapital v valuto bilance stanja. +

b) Lastni kapital do kratkoročnih posojil in posojil. c) Čisti dobiček v kapitalu. d) Lastni kapital Za prihodek. Pravilen odgovor:

11. Lastni kapital podjetja: A) Vsota vseh sredstev.

b) Zadržani dobiček.

c) Prihodki od prodaje blaga (dela, storitev).

d) Razlika med sredstvi in ​​obveznostmi podjetja. +

Pravilen odgovor:

12. Leasing je donosnejši od posojila: A) ja

b)št.

c) Odvisno od pogojev njihovega zagotavljanja+

D) Odvisno od pogojev zagotavljanja. Pravilen odgovor:

13. Finančni lizing je:

A) Dolgoročna pogodba, ki predvideva celotno amortizacijo najete opreme. +

b) Kratkoročni najem prostorov, opreme ipd.

c) Dolgoročni najem, ki vključuje delni odkup opreme. - Pravilen odgovor:

14. Delež prednostnih delnic v odobrenem kapitalu JSC ne sme presegati:

b) 25 %. +

d) Standard določi skupščina delničarjev. Pravilen odgovor:

15. Katera postavka ni vključena v poglavje III bilance stanja »Kapital in rezerve«? a) Odobreni kapital.

b) Dodatni in rezervni kapital.

c) Kratkoročne obveznosti. +

d) Zadržani dobiček. Pravilen odgovor:

16. Navedite finančni vir za oblikovanje dodatnega kapitala:

a) Delniška premija+

b) Dobiček.

c) Sredstva ustanoviteljev. Pravilen odgovor:

17. Za podjetja, katere organizacijske in pravne oblike je oblikovanje rezervnega kapitala obvezno v skladu z rusko zakonodajo:

A) Državna enotna podjetja.

b) Delniške družbe.+

c) Partnerstva vere. Pravilen odgovor:

18. Navedite vir financiranja podjetja:

A) Stroški amortizacije +

b) Gotovina

c) Obratna sredstva d) Osnovna sredstva Pravilni odgovor:

19. Vrednost (cena) pritegnjenega kapitala se določi kot:

a) Razmerje med stroški, povezanimi s privabljanjem finančnih sredstev, in zneskom privabljenih sredstev. +

b) Znesek plačanih obresti za posojila.

c) Znesek plačanih obresti na posojila in dividend. Pravilen odgovor:

20. Učinek finančnega vzvoda določa:

A) Racionalnost zbiranja izposojenega kapitala; +

b) Razmerje med kratkoročnimi sredstvi in ​​kratkoročnimi obveznostmi; c) Struktura finančnega rezultata. Pravilen odgovor

Testi na temo 3

1. Kaj je namen procesa finančnega načrtovanja v podjetju:

A. Za učinkovitejšo uporabo dobička in drugih prihodkov. +

B. Za racionalno uporabo delovnih virov. B. izboljšati potrošniške lastnosti izdelka. Pravilen odgovor:

2. Kaj ni vir financiranja podjetja:

A. Odpoved.

B. Stroški amortizacije.

B. Obseg izdatkov za raziskave in razvoj. +

G. Hipoteka.

Pravilen odgovor:

3. Izmed navedenih virov izberite vir financiranja dolgoročnih naložb:

A. Dodatni kapital.

B. Potopni sklad. +

B. Rezervni sklad. Pravilen odgovor:

4. Kaj pomenijo viri financiranja, ki so na voljo podjetju za načrtovano obdobje:

A. Lastna sredstva.

B. Odobreni kapital podjetja.

B. Lastna, izposojena in pritegnjena sredstva. +

Pravilen odgovor:

5. Katero obdobje zajema tekoči finančni načrt podjetja:

A. Leto.+

B. Četrt. V. Mesec.

Pravilen odgovor:

6. Kaj je glavna naloga finančnega načrtovanja podjetja:

A. Povečanje vrednosti podjetja.+

B, Obračunavanje količin proizvedenih izdelkov.

B. Učinkovita uporaba delovnih virov. Pravilen odgovor:

7. Katera od naslednjih metod se nanaša na napovedovanje:

A. Normativno.

B. Delphi.+

B. Bilanca stanja.

D. Denarni tokovi. Pravilen odgovor:

8. Katera od naslednjih metod se nanaša na finančno načrtovanje:

A. Normativno+

B. Analiza trendov.

B. Analiza časovnih vrst. D. Ekonometrija. Pravilen odgovor:

9. Ali je res, da metoda ekonomsko-matematičnega modeliranja omogoča kvantitativni izraz odnosov med finančnimi kazalniki in dejavniki, ki jih določajo:

Pravilen odgovor:

10. Finančne načrte razvrstite po obdobju veljavnosti po padajočem vrstnem redu glede na obdobje veljavnosti:

A. Strateški načrt, dolgoročni finančni načrt, operativni finančni načrt, tekoči finančni načrt (proračun).

B. Strateški načrt, dolgoročni finančni načrt, tekoči finančni načrt (proračun), operativni finančni načrt. +

B. Dolgoročni finančni načrt, strateški načrt, operativni finančni načrt, tekoči finančni načrt (proračun).

Pravilen odgovor:

11. Za podjetje so na voljo naslednji podatki: bilančna sredstva, ki se spreminjajo glede na obseg prodaje - 3000 rubljev, bilančne obveznosti, ki se spreminjajo glede na

odvisno od obsega prodaje - 300 rubljev, predvideni obseg prodaje - 1250 rubljev,

dejanski obseg prodaje je 1000 rubljev, stopnja davka na dobiček je 24%, razmerje izplačila dividend je 0,25. Kakšna je potreba po dodatnem zunanjem financiranju:

B. 532,5 rub.+

V. 623,5 rub.

12. Obseg prodaje podjetja je 1000 tisoč rubljev, izkoriščenost opreme je 70%. Kolikšen je največji obseg prodaje, ko je oprema polno naložena:

A. 1000 rub. B. 1700 rub.

V. 1429 rub. +

D. Nobeden od odgovorov ni pravilen. Pravilen odgovor:

13. Obseg prodaje podjetja je 1000 tisoč rubljev, izkoriščenost opreme je 90%. Kolikšen je največji obseg prodaje, ko je oprema polno naložena:

A. 1900 rub.

B.1111 rub.+

V. 1090 rub.

D. Nobeden od odgovorov ni pravilen. Pravilen odgovor:

14. Obseg prodaje podjetja je 1000 tisoč rubljev, obremenitev opreme je -.. 90%, osnovna sredstva - 1SOO tisoč rubljev. Kakšno je razmerje kapitalske intenzivnosti pri polni vrednosti: ": nalaganje opreme:

D. Nobeden od odgovorov ni pravilen. Pravilen odgovor:

15. Ali obstaja povezava med finančno politiko in rastjo:

A. Obstaja v obliki neposrednega odnosa. +

B. Obstaja v obliki obratnega razmerja.

B. Ni odnosa. Pravilen odgovor:

l6. Največja stopnja rasti, ki jo lahko podjetje doseže brez zunanjega financiranja, se imenuje:

A. Trajnostna stopnja rasti

B. Notranja stopnja rasti +

B. Razmerje ponovnega vlaganja.

D. Razmerje izplačila dividend. Pravilen odgovor:

17. Največja stopnja rasti, ki jo lahko podjetje vzdržuje brez povečanja finančnega vzvoda, se imenuje:

A. Trajnostna stopnja rasti +

B. Notranja stopnja rasti C. Stopnja reinvestiranja.

D. Razmerje izplačila dividend. Pravilen odgovor:

18. Čisti dobiček podjetja je znašal 76 tisoč rubljev, skupni znesek sredstev je bil 500 tisoč rubljev. 76 tisoč rubljev. čisti dobiček je bil reinvestiran 51 tisoč rubljev. Notranja stopnja rasti bo:

A. 10 %.

19. Podjetje ima čisti dobiček 76 tisoč rubljev, lastniški kapital 250 tisoč rubljev. Razmerje kapitalizacije je 2/3. Trajnostna stopnja rasti je:

A. 12,4 %.

B. 10,3 %.

IN. 25,4%. +

D. Nobeden od odgovorov ni pravilen. Pravilen odgovor:

20. Podjetje ima finančni vzvod 0,5, čisti donos od prodaje 4 %, stopnjo izplačila dividend 30 % in razmerje kapitalske intenzivnosti 1. Stopnja trajnostne rasti je:

D. Nobeden od odgovorov ni pravilen. Pravilen odgovor:

21. S povečanjem neto donosa od prodaje je vzdržna stopnja rasti:

A. Povečalo se bo.+

B. Zmanjšalo se bo.

B. Ne bo se spremenilo.

Pravilen odgovor:

22. Ko se odstotek čistega dobička, izplačanega kot dividende, zmanjša, koeficient trajnostne rasti:

A. Povečalo se bo.+

B. Zmanjšalo se bo.

B. Ne bo se spremenilo.

Pravilen odgovor:

23. Ko se finančni vzvod podjetja zmanjša (razmerje med izposojenimi sredstvi in ​​lastniškim kapitalom), je razmerje vzdržne rasti:

A. Povečalo se bo.

B. Zmanjšalo se bo.+

B. Ne bo se spremenilo.

Pravilen odgovor:

24. Ko se promet sredstev podjetja zmanjša, koeficient trajnostne rasti:

A. Povečalo se bo.

B. Zmanjšalo se bo. +

B. Ne bo se spremenilo.

Pravilen odgovor:

25. Če prejeta vrednost Z-rezultat v Altmanovem petfaktorskem modelu napovedovanja stečaja je več kot 3, kar pomeni, da je verjetnost bankrota:

A. Zelo visoko.

B. Visoko.

B. Nizka

D. Zelo nizek +

Pravilen odgovor:

DCFP T4 testi

1. Operativni proračun vključuje:

A. Proračun za neposredne stroške dela.

B. Naložbeni proračun.+

B. Proračun denarnega toka. Pravilen odgovor:

2. Kateri kazalnik, vključen v proračun denarnega toka, ustvarja vir neposrednih naložb? A. Odkup obveznic.

B. Nakup opredmetenih nekratkoročnih sredstev. +

B. Amortizacija.

Pravilen odgovor:

3. Kakšen operativni proračun je treba pripraviti, da se lahko ocenijo količine materiala, ki jih je treba kupiti: A. Predračun poslovnih stroškov. B. Prodajni proračun.

B. Proizvodni proračun

D. Proračun za nabavo materialov. +

Pravilen odgovor:

4. Ali drži, da je začetni element proračunske metode neposrednega denarnega toka dobiček?

Pravilen odgovor:

5. Ali se poslovni odhodki odražajo v proračunu prihodkov in so odhodki vključeni v poslovne odhodke podjetja? A. Da.

Pravilen odgovor:

6. Podroben diagram ocenjenih proizvodnih stroškov, razen neposrednih materialnih stroškov in neposrednih stroškov dela, ki morajo nastati za izpolnitev proizvodnega načrta, je:

A. Proračun režijskih stroškov proizvodnje.+

B. Naložbeni proračun.

B. Proračun upravljanja. D. Osnovni proračun.

Pravilen odgovor:

7. Katere od naslednjih postavk načrta denarnih tokov so vključene v poglavje »Prejemki tekočega poslovanja«?

A. Pridobivanje novih posojil in kreditov.

B. Prihodki od prodaje proizvodov.+

B. Izdaja novih delnic. Pravilen odgovor:

8. Ali drži, da povečanje dolgoročnih finančnih naložb ustvari priliv denarja v podjetje? A. Da.

B. št. jaz +

Pravilen odgovor:

9. Katere od naštetih postavk proračuna denarnega toka so vključene v poglavje »Odhodki investicijske dejavnosti«? A. Kratkoročne finančne naložbe.

B. Plačilo obresti za dolgoročno posojilo.

B. Dolgoročne finančne naložbe.+

Pravilen odgovor:

10. Določite dva načina za pripravo načrta denarnega toka:

A. Neposredno.+

B. Nadzor.

B. Analitično.

D. Posredno. +

Pravilen odgovor:

11. Ali je res, da povečanje terjatev povzroči priliv denarja v podjetje? A. Da.

Pravilen odgovor:

12. V katerih primerih je priporočljivo razporediti prihodke (odhodke) za investicijske aktivnosti v proračunu denarnih tokov?

A. V vsakem primeru.+

B. Z znatnim obsegom naložbene dejavnosti.

B. pri ločevanju sredstev za amortizacijo in popravila. Pravilen odgovor:

13. Kateri proračun je izhodišče v procesu razvoja glavnega proračuna?

A. Proračun poslovnih stroškov.

B. Prodajni proračun. +

B. Proizvodni proračun.

D. Proračun za nabavo materialov. Pravilen odgovor:

14. Kateri finančni kazalnik se odraža v odhodkovni strani proračuna denarnega toka?

A. Sredstva ciljnega financiranja.

B. Naložbe v osnovna sredstva in neopredmetena sredstva +

B. Izdaja računov.

Pravilen odgovor:

15. Proračun, ki temelji na dodajanju enega meseca proračunskemu obdobju takoj po izteku tekočega, se imenuje: A. Neprekinjen.

B. Prilagodljiv.+

B. Operativno. G. Napovedovanje.

Pravilen odgovor:

16. Katera od naslednjih postavk je vključena v odhodkovno stran proračuna denarnega toka?

A. Prejeti predujmi.

B. Dolgoročna posojila.

B. Prihodki iz neposlovnega poslovanja ...

D. Izdani predujmi. Pravilen odgovor: +

17. Kateri finančni kazalniki niso vključeni v obveznosti načrtovane bilance stanja podjetja?

A. Ciljno financiranje in prihodki. B. Dolgoročna posojila in posojila.

B. Kratkoročne finančne naložbe. +

Pravilen odgovor:

18. Iz prodajnega proračuna podjetja izhaja, da pričakujejo, da bodo novembra prodali 12.500 enot. izdelka A in 33100 kos. izdelka B. Prodajna cena izdelka A je 22,4 rub., in izdelek B - 32 rubljev. Prodajni oddelek prejme 6 % provizije od prodaje izdelka A in 8 % od prodaje izdelka B. Koliko provizije je načrtovano za prejemanje od prodaje na mesec:

A. 106276 rub.

B. 101536 rub.+

V. 84736 rub.

G. 92436 rub.

Pravilen odgovor:

19. Katera je najboljša osnova za ocenjevanje mesečne uspešnosti:

A. Pričakovan zaključek za mesec (proračun). +

B. Dejansko dokončanje za isti mesec prejšnjega leta. B. Dejanska uspešnost za prejšnji mesec. Pravilen odgovor:

20. Podjetje je prodalo blago za znesek je 13.400 rubljev. avgusta; v višini 22.600 rubljev. septembra in v višini 18.800 rubljev. oktobra. Iz izkušenj prejemanja denarja za prodano blago je znano, da 60% sredstev od prodaje na kredit prejmemo naslednji mesec po prodaji; 36% - v drugem mesecu, 4% - sploh ne bodo prejeti. Koliko denarja smo oktobra prejeli od prodaje na kredit:

A. 18384 rub. +

B. 19416 rub.

V. 22600 rub.

G. 18800 rub.

Pravilen odgovor:

21. V procesu priprave proračuna poslovanja je zadnji korak običajno priprava:

A. Proračun prihodkov in odhodkov. +

B. Napoved stanja

jaz

B. Proračun denarnega toka.

D. Noben od zgoraj navedenih proračunov. Pravilen odgovor:

22. Količina materialov, ki jih je treba kupiti, bo enaka predvideni količini porabljenih materialov:

A. Plus načrtovane končne zaloge materiala in minus njihove začetne zaloge.+

B. Plus začetne zaloge materiala in minus načrtovane končne zaloge. B. Obe zgornji trditvi držita. G. Nobeden od njih ni pravilen. Pravilen odgovor:

23. Podjetje ima začetno zalogo določenega proizvoda 20.000 kosov. Ob koncu proračunskega obdobja načrtuje končno zalogo 14.500 enot. tega izdelka in proizvedli 59.000 kosov. Načrtovani obseg prodaje je:

B. 64500 kosov+

D. Nobena od navedenih količin. Pravilen odgovor:

24. V proračunskem obdobju proizvodno podjetje pričakuje prodajo izdelkov na kredit v višini 219.000 rubljev. in prejeli 143.500 rubljev. Predvideva se, da drugih denarnih prejemkov ni pričakovati, skupni znesek plačil v proračunskem obdobju bo 179.000 rubljev, stanje na "gotovinskem" računu pa mora biti najmanj 10.000 rubljev. Kateri dodatni znesek je treba zbrati v proračunskem obdobju:

A. 45 500 rub. +

B. 44500 rub.

V. 24500 rub.

D. Nobeden od navedenih odgovorov ni pravilen:

Testi na temo 5. Upravljanje tekočih stroškov in cenovna politika podjetja

1, Fiksni stroški na enoto proizvodnje s povečanjem stopnje poslovne dejavnosti podjetja:

a) povečanje;

b) zmanjšanje; +

c) ostanejo nespremenjeni;

d) niso odvisne od stopnje poslovne dejavnosti. Pravilen odgovor:

Oportunitetni stroški:

a) ni dokumentirano;

b) običajno niso vključeni v računovodske izkaze; c) Ne sme predstavljati dejanskih denarnih stroškov;

d) Vse zgoraj navedeno drži. Pravilen odgovor: +

2. Alternativni stroški se upoštevajo pri sprejemanju upravljavskih odločitev: a) Kadar obstaja presežek sredstev;

b) V razmerah omejenih sredstev; +

c) Ne glede na stopnjo preskrbljenosti z viri. Pravilen odgovor:

3. Prag donosnosti izdelka (točka kritičnega obsega proizvodnje) je določen z razmerjem:

a) stalni stroški v spremenljive stroške

b) stalni stroški do mejnega dohodka na enoto proizvodnje +

c) stalni stroški do prihodkov od prodaje izdelkov Pravilni odgovor:

4. Kakšen bo vpliv na mejo finančne moči nestalnih stroškov:

a) meja finančne moči se bo povečala

b) stopnja finančne varnosti se bo zmanjšala +

c) finančna varnostna rezerva bo ostala nespremenjena Pravilni odgovor:

6. Določite prag donosnosti prodaje novih izdelkov. Ocenjena cena na enoto proizvodnje je 1000 rubljev. Spremenljivi stroški na enoto proizvodnje - 60%. Letni znesek stalnih stroškov je 1600 tisoč rubljev.

a) 4000 tisoč rubljev. +

b) 2667 tisoč rubljev.

c) 1600 tisoč rubljev.

Pravilen odgovor:

7. Po kakšni najnižji ceni lahko podjetje prodaja izdelke (da zagotovi prodajo brez dobička), če so spremenljivi stroški na enoto izdelka 500 rubljev, ocenjeni obseg proizvodnje je 2000 enot, letni znesek stalnih stroškov je 1200 tisoč rubljev .

b) 1000 rubljev.

c) 1100 rubljev. +

Pravilen odgovor:

8. Meja finančne moči je opredeljena kot:

a) razlika med prihodki in spremenljivimi stroški

b) razlika med prihodki in stalnimi stroški

c) razlika med prihodkom in pragom donosnosti Pravilni odgovor: +

9. Z uporabo spodnjih podatkov določite mejo finančne moči: prihodki - 2000 tisoč rubljev, fiksni stroški - 800 tisoč rubljev, spremenljivi stroški - 1000 tisoč rubljev.

a) 400 tisoč rubljev. +

b) 1600 tisoč rubljev. c) 1000 tisoč rubljev.

Pravilen odgovor:

10. Kako bo znižanje fiksnih stroškov vplivalo na kritičen obseg prodaje?

a) kritična prostornina se bo povečala

b) kritična prostornina se bo zmanjšala +

c) kritična prostornina se ne bo spremenila Pravilni odgovor:

11. Z uporabo spodnjih podatkov določite učinek operativnega vzvoda: obseg prodaje 11.000 tisoč rubljev, fiksni stroški - 1.500 tisoč rubljev, spremenljivi stroški - 9.300 tisoč rubljev:

Pravilen odgovor:

12. Izračunajte pričakovani znesek dobička od prodaje z načrtovanim povečanjem prihodkov od prodaje za 10%, če je v obdobju poročanja prihodek od prodaje 150 tisoč rubljev, znesek stalnih stroškov 60 tisoč rubljev, znesek variabilnih stroškov 80 tisoč rubljev.

a) 11 tisoč rubljev.

b) 17 tisoč. rub.+

c) 25 tisoč rubljev.

Pravilen odgovor:

13. Določite znesek finančne varnosti (v denarnem smislu): prihodki od prodaje - 500 tisoč rubljev, spremenljivi stroški - 250 tisoč. rub., stalni stroški - 100 tisoč rubljev.

a) 50 tisoč rubljev.

b) 150 tisoč rubljev.

c) 300 tisoč rubljev. +

Pravilen odgovor:

14. Ugotovite, za koliko odstotkov se bo povečal dobiček, če podjetje poveča prihodke od prodaje za 10 %. Na voljo so naslednji podatki: prihodki od prodaje - 500 tisoč rubljev, mejni dohodek - 250 tisoč rubljev, stalni stroški - 100 tisoč rubljev.

Pravilen odgovor:

15. Z uporabo spodnjih podatkov določite točko kritičnega obsega prodaje: prodaja - 2.000 tisoč rubljev; fiksni stroški - 800 tisoč rubljev; spremenljivi stroški - 1.000 tisoč rubljev.

a) 1.000 tisoč rubljev.

b) 1600 tisoč rubljev. +

c) 2.000 tisoč rubljev.

Pravilen odgovor:

16. Učinek operativnega vzvoda je določen z razmerjem:

A) mejni dohodek do dobička +

B) stalni stroški v spremenljive stroške

C) fiksni stroški do mejnega dohodka na enoto proizvodnje. Pravilen odgovor je:

17. Določite znesek marže finančne moči (v % prihodkov od prodaje): prihodki od prodaje - 2000 tisoč rubljev, spremenljivi stroški - 1100 tisoč rubljev, fiksni stroški - 860 tisoč rubljev.

Pravilen odgovor:

18. Kako bo povečanje fiksnih stroškov vplivalo na kritični obseg prodaje?

A) kritična prostornina se bo povečala +

B) kritična prostornina se bo zmanjšala

C) kritična prostornina se ne bo spremenila. Pravilen odgovor je:

19. Za področje varnega oziroma trajnostnega delovanja organizacije je značilno:

A) razlika med dejanskim in kritičnim obsegom prodaje +

C) razlika med mejnim dohodkom in dobičkom od prodaje izdelkov

C) razlika med mejnim dohodkom in stalnimi stroški Pravilni odgovor:

20. Določite znesek mejnega dohodka na podlagi naslednjih podatkov: prodaja izdelkov - 1000 tisoč rubljev; fiksni stroški - 200 tisoč rubljev; spremenljivi stroški - 600 tisoč rubljev.

A) 400 tisoč rubljev. +

B) 800 tisoč rubljev. C) 200 tisoč rubljev. Pravilen odgovor:

21. Določite znesek mejnega dohodka na podlagi naslednjih podatkov: prodaja izdelkov - 1000 tisoč rubljev, fiksni stroški - 200 tisoč rubljev, spremenljivi stroški - 400 tisoč rubljev.

a) 600 tisoč rubljev. +

b) 800 tisoč rubljev. c) 400 tisoč rubljev.

Pravilen odgovor:

22. Skupni stalni stroški - 240.000 milijonov rubljev. s proizvodnim obsegom 60.000 enot. Izračunajte stalne stroške za obseg proizvodnje 40.000 enot.

a) 6 milijonov rubljev. na enoto +

b) 160.000 milijonov rubljev. v znesku c) 4 milijone rubljev. na enoto Pravilni odgovor:

23. Proizvodni vzvod (vzvod) je:

a) potencialna možnost vplivanja na dobiček s spremembo strukture proizvodnje izdelkov in obsega prodaje +

b) razlika med celotnimi in proizvodnimi stroški proizvodnje c) razmerje med dobičkom od prodaje proizvodov in stroški d) razmerje med izposojenim in lastniškim kapitalom Pravilni odgovor:

24. Na voljo so naslednji podatki o podjetju: prodajna cena izdelkov je 15 rubljev; variabilni stroški na enoto proizvodnje 10 rub. Zaželeno je, da podjetje poveča dobiček od prodaje izdelkov za 10.000 rubljev. Koliko potrebujete za povečanje proizvodnje?

c) 50000 kosov. d) 15000 kosov.

Pravilen odgovor:

25. Moč proizvodnega vzvoda podjetja A je večja od moči podjetja B. Katero od obeh podjetij bo manj trpelo pri enakem zmanjšanju relativnega obsega prodaje:

a) Podjetje B.+

b) Podjetje A.

c) Enako.

Pravilen odgovor:

Testi na temo 6. "Upravljanje obratnih sredstev"

1. Absolutno likvidna sredstva vključujejo:

a) Gotovina;+

b) kratkoročne terjatve;

c) Kratkoročne finančne naložbe..+

d) zaloge surovin in polizdelkov; f) Zaloge gotovih izdelkov. Pravilen odgovor je

2. Bruto obratna sredstva so obratna sredstva, oblikovana iz: a) lastnega kapitala;

b) lastni in dolgoročni dolžniški kapital;

c) lastni in izposojeni kapital; +

d) Lastni in kratkoročno izposojeni kapital. Pravilen odgovor je

3. Če podjetje ne uporablja dolgoročno izposojenega kapitala, potem

a) Bruto obratna sredstva so enaka lastnim obratnim sredstvom;

b) Lastna obratna sredstva so enaka neto obratnim sredstvom, +

c) Bruto obratna sredstva so enaka neto obratnim sredstvom; Pravilen odgovor je

4. Viri oblikovanja tekočih sredstev organizacije so:

a) Kratkoročna bančna posojila, obveznosti do dobaviteljev, kapital +

b) Odobreni kapital, dodatni kapital, kratkoročna bančna posojila, obveznosti do dobaviteljev

c) Lastni kapital, dolgoročna posojila, kratkoročna posojila, obveznosti do dobaviteljev

Pravilen odgovor je

5. Operativni cikel je vsota:

a) Proizvodni cikel in obdobje obtoka terjatev; +

b) finančni cikel in obdobje obračanja obveznosti; +

c) proizvodni cikel in obdobje obračanja obveznosti; d) Finančni cikel in obdobje kroženja terjatev. Pravilen odgovor je

b. Trajanje finančnega cikla je določeno kot:

a) Poslovni cikel - obdobje obračanja obveznosti; +

b) Poslovni cikel - obdobje obračanja terjatev; c) Operativni cikel - proizvodni cikel;

d) Obdobje obračanja surovin + obdobje obračanja nedokončane proizvodnje, obdobje obračanja zalog gotovih izdelkov,

f) Obdobje proizvodnega cikla + obdobje obračanja terjatev - obdobje obračanja obveznosti. +

Pravilen odgovor je

7. Do zmanjšanja delovnega cikla lahko pride zaradi:

a) prihranek časa v proizvodnem procesu; +

b) skrajšanje dobavnih rokov za materiale,

c) pospeševanje obračanja terjatev; +

d) povečanje prometa obveznosti. Pravilen odgovor je

8 . Kateri model financiranja obratnih sredstev imenujemo konzervativen?

A) stalni del obratnih sredstev in približno polovica spremenljivega dela obratnih sredstev se financira iz dolgoročnih virov; +

b) stalni del obratnih sredstev se financira iz dolgoročnih virov;

c) vsa sredstva so financirana iz dolgoročnih virov; +

6) polovica trajnih obratnih sredstev se financira iz dolgoročnih virov kapitala.

Pravilen odgovor je

9. Delež lastniškega kapitala obratnih sredstev, to razmerje:

a) dobiček na obratna sredstva;

b) prihodki za prenosljive postavke;+

c) obratna sredstva do prihodkov;

d) lastniški kapital na obratna sredstva, Pravilen odgovor je

10. S povečanjem obratnega kapitala prispeva naslednje:

a) povečanje obrata obratnih sredstev,

b) povečanje proizvodnega cikla; +

c) povečanje dobička;

d) povečanje pogojev za dajanje posojil kupcem; +

f) zmanjšanje zalog končnih izdelkov. Pravilen odgovor je

11. Model ekonomsko upravičenih potreb (KOQ) vam omogoča izračun za končano predprodukcijo:

a) optimalna velikost serije izdelanih izdelkov +

b) optimalno povprečno velikost zalog končnih izdelkov; +

c) največji obseg proizvodnje;

d) najmanjši znesek skupnih stroškov; +

Pravilen odgovor je

12. Optimalna količina zalog bo naslednja:

a) skupni stroški za oblikovanje, vzdrževanje, obnovo rezerv bodo minimalni+

b) količina za shranjevanje bo minimalna;

c) nemoteno operativno delovanje za proizvodnjo in

prodaja IIpO~H.

Pravilen odgovor je

13. Katero vrsto politike upravljanja terjatev lahko štejemo za agresivno?

a) podaljšanje roka za dajanje posojil potrošnikom;

b) znižanje kreditnih limitov; +

c) znižanje popustov pri plačilu po povzetju. Pravilen odgovor je

14. Politika upravljanja gotovine vključuje:

a) minimiziranje trenutnih denarnih stanj +

b) zagotavljanje plačilne sposobnosti; +

c) zagotavljanje učinkovite porabe začasno prostih denarnih sredstev +

Pravilen odgovor je

15. Trajanje finančnega cikla je:

a) trajanje obdobja obračanja zalog, nedokončane proizvodnje in gotovih izdelkov

izdelki,

b) trajanje proizvodnega cikla plus obdobje obračanja terjatev minus obdobje obračanja obveznosti; +

c) trajanje proizvodnega cikla, obdobje izterjave terjatev;

d) trajanje proizvodnega cikla plus obdobje obračanja obveznosti;

Pravilen odgovor je

16. Za učinkovitost uporabe obratnih sredstev je značilno:

a) Obrat obratnih sredstev +

b) Struktura obratnih sredstev; c) Kapitalska struktura Pravilen odgovor je

17. Med lastnimi obratnimi sredstvi in ​​višino obratnih sredstev ne more obstajati naslednja povezava:

a) lastna obratna sredstva - več kot obratna sredstva; +

b) lastna obratna sredstva manjša od obratnih sredstev; z) . Lastna obratna sredstva so enaka obratnim sredstvom. Pravilen odgovor je

18. Delovna sredstva podjetja ne vključujejo:

a) Predmeti dela;

b) Končni izdelki v skladiščih;

c) Stroji in oprema; +

d) Denarna in poravnalna sredstva. Pravilen odgovor je

19. Izmed spodaj navedenih komponent obratnih sredstev izberite najbolj likvidne:

a) zaloge

b) terjatve

c) kratkoročne finančne naložbe +

d) odloženi stroški =:";.6 Pravilen odgovor je

20. Upočasnitev obračanja obratnih sredstev bo povzročila:

a) rast sredstev v bilanci +

b) zmanjšanje sredstev v bilanci stanja

c) zmanjšanje valute bilance stanja Pravilen odgovor je

Dokument

Naložbeni portfelj naredi razlike politiki finančni vlaganje podjetja, ki v svoji... finančni sredstev podjetja. Kratkoročni portfelj (ali portfelj kratkoročnih finančni naložb) se oblikuje na osnova finančni ...

1. Test št. 1 Vprašanje Celoten finančni načrt vsebuje naslednje dokumente: Plan proizvodnje in prodaje. Kadrovski in nagrajevalni načrt. Konsolidirana bilanca prihodkov in odhodkov (ali načrt prihodkov in odhodkov)

   Dokument

   V: Podroben izračun posameznega kazalnika finančni načrt za osnova proizvodni cilji in načrtovane spremembe... izplačilo dividend delničarjem. 2. vprašanje Finančna politika podjetja predstavlja: Sistem specifičnih ukrepov...

2. Izobraževalni in metodološki kompleks akademske discipline "Teoretične osnove finančnega upravljanja" Posebnost

   Izobraževalni in metodološki kompleks

   Priprava diplomantov za disciplino “Teoretično osnove finančni menedžment« študirajo študentje... finančni načrtovanje. Priprava in vodenje denarnega proračuna. 13 3,4 1,7 7,9 Tema. Upravljanje obratnega kapitala Politika podjetja ...

Sodobne zahteve po rezultatih analize finančnega stanja podjetja s strani širokega nabora zunanjih uporabnikov nas silijo v iskanje novih virov finančnih podatkov poleg računovodskih, ki so dolgo časa zadoščali za oblikovanje informacijske baze finančnih podatkov. analizo.

Informacije za finančno analizo

Informacija za izvedbo analize finančnega stanja podjetja po objavljenih učbenikih in priročnikih so uradni računovodski (finančni) izkazi organizacije. Le v zelo redkih primerih si je kateri avtor drznil priporočiti primarne računovodske podatke in posebej navesti vire in metode izračuna ter njihovo uporabo v analizi.

Namen je določiti najučinkovitejše načine za doseganje dobičkonosnosti podjetja, glavne naloge pa so analiza dobičkonosnosti in ocena tveganj podjetja.

Omogoča analitiku razumevanje konkurenčnega položaja organizacije v trenutnem času. Javno poročanje komercialnih organizacij vsebuje veliko številk; možnost branja teh informacij omogoča analitikom, da vedo, kako učinkovito in uspešno delujejo njihovo podjetje in konkurenčna podjetja.

Kazalniki omogočajo vpogled v razmerje med dobičkom od prodaje in odhodki, med osnovnimi sredstvi in ​​obveznostmi. Obstaja veliko vrst, običajno se uporabljajo za analizo petih glavnih vidikov dejavnosti podjetja: likvidnost, razmerje med dolgom in lastniškim kapitalom, obračanje sredstev, donosnost in tržna vrednost.

Slika 1. Struktura finančnih kazalnikov

Analiza razmerij in kazalnikov je orodje, ki daje idejo o finančnem stanju organizacije, njenih konkurenčnih prednostih in možnostih razvoja.

1. Analiza uspešnosti. Ta skupina kazalnikov vam omogoča analizo sprememb v produktivnosti v smislu čistega dobička, porabe kapitala in nadzor ravni stroškov. Finančni kazalniki vam omogočajo analizo finančne likvidnosti in stabilnosti podjetja z učinkovito uporabo sistema sredstev in obveznosti.

2. Ocenjevanje tržnih poslovnih trendov. Z analizo dinamike finančnih kazalnikov in kazalnikov v večletnem obdobju je mogoče proučiti učinkovitost trendov v kontekstu obstoječe poslovne strategije.

3. Analiza alternativnih poslovnih strategij. S spreminjanjem kazalnikov koeficientov v poslovnem načrtu je mogoče analizirati alternativne možnosti za razvoj podjetja.

4. N spremljanje napredka podjetja. Po izbiri optimalne poslovne strategije lahko vodje podjetja, ki nadaljujejo s preučevanjem in analizo glavnih tekočih kazalnikov, vidijo odstopanja od načrtovanih kazalnikov izvajane razvojne strategije.

Analiza razmerja je preučevanje razmerja med dvema ali več kazalniki, ki označujejo finančne dejavnosti organizacije. Analitiki lahko vidijo popolnejšo sliko uspešnosti podjetja v več letih, poleg tega pa lahko primerjajo uspešnost podjetja s povprečji v panogi.

Omeniti velja, da to ni kristalna krogla, v kateri bi lahko videli vse, kar je bilo in kar bo. To je preprosto priročen način za povzemanje velikih količin finančnih podatkov in primerjavo uspešnosti različnih podjetij. Sami finančni kazalniki pomagajo vodstvu podjetja, da se osredotoči na prednosti in slabosti dejavnosti podjetja ter pravilno oblikuje vprašanja, na katera ti kazalniki le redko znajo odgovoriti.

Pomembno je razumeti, da se finančna analiza ne konča z izračunom finančnih kazalnikov in količnikov, ampak se začne šele, ko analitik izvede njihov popoln izračun.

Dejansko uporabnost izračunanih koeficientov določajo postavljene naloge. Prvič, kazalniki omogočajo vpogled v spremembe finančnega položaja ali rezultatov proizvodnih dejavnosti, pomagajo pri določanju trendov in strukture načrtovanih sprememb; ki vodstvu pomaga videti nevarnosti in priložnosti, ki so del tega določenega podjetja.

Finančna poročila podjetja ne govorijo o podjetju le za analitike, temveč tudi za vodstvo podjetja in širok krog zunanjih uporabnikov. Za učinkovito analizo razmerij je pomembno, da uporabniki informacij o finančnih razmerjih poznajo osnovne značilnosti glavnih računovodskih izkazov in koncepte analize razmerij. Vendar pa je pri izvajanju finančne analize pomembno razumeti: glavna stvar je ne izračun kazalnikov, temveč sposobnost interpretacije dobljenih rezultatov.

Pri analizi finančnih kazalnikov velja vedno upoštevati, da je ocena rezultatov poslovanja narejena na podlagi podatkov iz preteklih obdobij in je na tej podlagi lahko ekstrapolacija prihodnjega razvoja podjetja napačna.

Sistem finančnih kazalnikov in kazalnikov

Skupno število finančnih kazalnikov, ki jih je mogoče uporabiti za analizo dejavnosti komercialne organizacije, je približno dvesto. Praviloma se uporablja le majhno število finančnih kazalnikov in v skladu s tem glavni sklepi, ki jih je mogoče narediti na njihovi podlagi.

Pri izvajanju analize so finančni kazalniki običajno razdeljeni v skupine, največkrat v skupine, ki odražajo interese določenih deležnikov. Glavne skupine takih oseb so: lastniki, vodstvo podjetja, upniki. Pomembno je razumeti, da je delitev pogojna in da lahko kazalnike za vsako skupino uporabljajo različne zainteresirane strani.

Analiza finančnih kazalnikov vključuje vsaj tri stopnje:

1. stopnja Izbira potrebnih kazalnikov za osvetlitev določenega vidika finančnega položaja organizacije, na primer plačilne sposobnosti.

2. stopnja. Razvoj finančnih kazalnikov, ki kvantitativno izražajo analizirano stran finančnega položaja organizacije, na primer skupno razmerje plačilne sposobnosti.

3. stopnja. Vrednotenje numeričnih vrednosti kazalnikov (koeficientov).

Za nadzor poslovnih subjektov in ustvarjanje smernic za sprejemanje upravljavskih odločitev so takšne vrednosti standardizirane. Posebnosti teh norm so vzpostavljene kot rezultat kombinacije številnih dejavnikov, vključno z upravnimi interesi, nabranimi izkušnjami, zdravo pametjo itd. Njihov namen je služiti kot objektivno merilo vrednotenja, pa tudi kot edinstveni svetilniki pri vzpostavljanju in vzdrževanju smeri. gospodarskega razvoja v določeni smeri. Zdi pa se, da bi morale biti učinkovite smernice bolj fleksibilne in upoštevati relevantne razlike po regijah, vrsti dejavnosti gospodarskih subjektov itd.

Kot možnost je možno organizirati in analizirati finančne kazalnike v skupine, ki označujejo glavne lastnosti dejavnosti podjetja: likvidnost in plačilna sposobnost; učinkovitost upravljanja; dobičkonosnost (rentabilnost) dejavnosti.

Razdelitev finančnih kazalnikov v skupine, ki označujejo značilnosti dejavnosti podjetja, je prikazana na naslednji sliki.

Slika 2. Struktura finančnih kazalnikov podjetja

Oglejmo si podrobneje skupine finančnih kazalnikov.

Indikatorji transakcijskih stroškov: Analiza transakcijskih stroškov nam omogoča, da upoštevamo relativno dinamiko deležev različnih vrst stroškov v strukturi celotnih stroškov podjetja in je dopolnilo. Ti kazalniki nam omogočajo, da ugotovimo razlog za spremembe kazalnikov dobičkonosnosti podjetja.

Indikatorji učinkovitega upravljanja premoženja: Ti kazalniki nam omogočajo, da ugotovimo, kako učinkovito podjetje upravlja s sredstvi, ki so mu jih zaupali lastniki podjetja. Bilanco stanja je mogoče uporabiti za presojo narave sredstev, ki jih uporablja podjetje. Pomembno je vedeti, da so ti kazalniki zelo približni, ker V bilancah stanja večine podjetij so različna sredstva, pridobljena v različnih obdobjih, navedena po nabavni vrednosti. Posledično knjigovodska vrednost tovrstnih sredstev pogosto nima nobene zveze z njihovo tržno vrednostjo, kar se v razmerah inflacije in ob naraščanju vrednosti teh sredstev še poslabša.

Drugo izkrivljanje trenutnega stanja je lahko povezano z diverzifikacijo dejavnosti, ko posebne dejavnosti zahtevajo privabljanje določene količine sredstev za pridobitev relativno enakega zneska dobička. Zato je pri analizi priporočljivo stremeti k ločevanju finančnih kazalnikov po posameznih vrstah dejavnosti podjetja ali po vrstah izdelkov.

Kazalniki likvidnosti: Ti kazalniki ocenjujejo podjetja na podlagi kratkoročnega dolga. Bistvo teh kazalnikov je primerjava višine tekočih dolgov podjetja in njegovega obratnega kapitala, ki bo zagotovil poplačilo teh dolgov.

Kazalniki donosnosti (dobičkonosnosti).: Omogoča vam, da ocenite učinkovitost upravljanja podjetja z uporabo njegovih sredstev. Učinkovitost poslovanja je določena z razmerjem med čistim dobičkom, ugotovljenim na različne načine, in količino sredstev, uporabljenih za ustvarjanje tega dobička. oblikovan s poudarkom na študiji učinkovitosti. V skladu s cilji analize se oblikujejo sestavine kazalnika: višina dobička (čisti, poslovni, dobiček pred obdavčitvijo) in višina sredstva oziroma kapitala, ki ta dobiček tvori.

Kazalniki strukture kapitala: S pomočjo teh kazalnikov je mogoče analizirati obseg podjetja v povezavi s porabo izposojenih finančnih sredstev. S povečanjem deleža izposojenega kapitala se poveča tveganje stečaja, saj poveča se obseg obveznosti podjetja. Ta skupina količnikov je zanimiva predvsem za obstoječe in potencialne upnike podjetja. Vodstvo in lastniki ocenjujejo podjetje kot neprekinjeno delujoč poslovni subjekt, upniki pa imajo dvojni pristop. Po eni strani so upniki zainteresirani za financiranje dejavnosti uspešno delujočega podjetja, katerega razvoj bo ustrezal pričakovanjem; po drugi strani pa upniki ocenjujejo, kako pomembna bo terjatev za poplačilo dolga, če ima podjetje velike težave pri odplačevanju dolgoročnega posojila.

Ločeno skupino tvorijo finančni kazalniki, ki označujejo sposobnost podjetja servisirati dolg s sredstvi, prejetimi iz tekočega poslovanja.

Pozitivni ali negativni vpliv se povečuje sorazmerno z višino dolžniškega kapitala, ki ga uporablja podjetje. Tveganje posojilodajalca se poveča skupaj s tveganjem lastnika.

Kazalniki servisiranja dolga: Finančna analiza temelji na podatkih bilance stanja, ki je računovodska oblika, ki odraža finančno stanje podjetja v določenem trenutku. Ne glede na to, kateri količnik, ki opisuje kapitalsko strukturo, je upoštevan, ostaja analiza deleža izposojenega kapitala v bistvu statistična in ne upošteva dinamike poslovanja družbe in sprememb njene ekonomske vrednosti. Kazalniki servisiranja dolga torej ne dajejo popolne slike plačilne sposobnosti podjetja, ampak kažejo le sposobnost podjetja za plačilo obresti in glavnice v dogovorjenem roku.

Tržni kazalniki: To je nekaj najbolj zanimivih za lastnike podjetij in potencialne vlagatelje. V delniški družbi lastnika – imetnika delnic zanima donosnost podjetja. To se nanaša na dobiček, prejet s prizadevanji vodstva podjetja z uporabo sredstev, ki so jih vložili lastniki. Lastnike zanima vpliv uspešnosti podjetja na tržno vrednost njihovih delnic, predvsem tistih, s katerimi se prosto trguje. Zanima jih razdelitev njihovega dobička: kolikšen delež se reinvestira v podjetje in kolikšen del se jim izplača kot dividende.

domov » Gala » Analiza finančnih kazalnikov in kazalnikov. Glavni finančni kazalniki podjetja