Modul in argument kompleksnega števila. Trigonometrična

Kompleksna števila, njihova predstavitev na ravnini. Algebraične operacije na kompleksnih številih. Kompleksno združevanje. Modul in argument kompleksnega števila. Algebraične in trigonometrične oblike kompleksnih števil. Koreni kompleksnih števil. Eksponentna funkcija kompleksnega argumenta. Eulerjeva formula. Eksponentna oblika kompleksnega števila.

Pri preučevanju ene od osnovnih metod integracije: integracije racionalnih ulomkov, je treba upoštevati polinome v kompleksni domeni, da izvedemo stroge dokaze. Zato najprej preučimo nekatere lastnosti kompleksnih števil in operacij z njimi.

Opredelitev 7.1. Kompleksno število z je urejen par realnih števil (a,b) : z = (a,b) (izraz urejeno pomeni, da je pri zapisu kompleksnega števila pomemben vrstni red števil a in b: (a ,b)≠(b,a )). V tem primeru prvo število a imenujemo realni del kompleksnega števila z in ga označimo z a = Re z, drugo število b pa imenujemo imaginarni del z: b = Im z.

Opredelitev 7.2. Dve kompleksni števili z 1 = (a 1 , b 1) in z 2 = (a 2 , b 2) sta enaki, če in samo če sta njun realni in imaginarni del enaka, to je a 1 = a 2 , b 1 = b 2 .

Operacije s kompleksnimi števili.

1. Znesek kompleksna števila z 1 =(a 1, b 1) In z 2 =(a 2, b 2 z =(a,b) tako, da a = a 1 + a 2, b = b 1 + b 2. Lastnosti dodatka: a) z 1 + z 2 = z 2 + z 1; b) z 1 +(z 2 + z 3) = (z 1 + z 2) + z 3; c) obstaja kompleksno število 0 = (0,0): z + 0 =z za poljubno kompleksno število z.

2. delo kompleksna števila z 1 =(a 1, b 1) In z 2 =(a 2, b 2) imenujemo kompleksno število z =(a,b) tako, da a = a 1 a 2 – b 1 b 2, b = a 1 b 2 + a 2 b 1. Lastnosti množenja: a) z 1 z 2 = z 2 z 1; b) z 1 (z 2 z 3) = (z 1 z 2) z 3, V) ( z 1 + z 2) z 3 = z 1 z 3 + z 2 z 3 .

Komentiraj. Podmnožica množice kompleksnih števil je množica realnih števil, definirana kot kompleksna števila oblike ( A, 0). Vidimo, da definicija operacij nad kompleksnimi števili ohranja znana pravila za ustrezne operacije nad realnimi števili. Poleg tega realno število 1 = (1,0) ohrani svojo lastnost, če ga pomnožimo s poljubnim kompleksnim številom: 1∙ z = z.

Opredelitev 7.3. Kompleksno število (0, b) se imenuje čisto namišljeno. Zlasti se imenuje število (0,1). imaginarna enota in je označen s simbolom i.

Lastnosti namišljene enote:

1) i∙i=i² = -1; 2) čisto namišljeno število (0, b) lahko predstavimo kot produkt realnega števila ( b, 0) in i: (b, 0) = b∙i.

Zato lahko vsako kompleksno število z = (a,b) predstavimo kot: (a,b) = (a,0) + (0,b) = a + ib.


Opredelitev 7.4. Zapis v obliki z = a + ib imenujemo algebraični zapis kompleksnega števila.

Komentiraj. Algebrski zapis kompleksnih števil omogoča operacije z njimi po običajnih pravilih algebre.

Opredelitev 7.5. Kompleksno število imenujemo kompleksna konjugata z = a + ib.

3. Odštevanje kompleksna števila je definirana kot inverzna operacija seštevanja: z =(a,b) imenujemo razlika kompleksnih števil z 1 =(a 1, b 1) In z 2 =(a 2, b 2), če a = a 1 – a 2, b = b 1 – b 2.

4. Delitev kompleksna števila definiramo kot inverzno operacijo množenja: število z = a + ib imenujemo količnik deljenja z 1 = a 1 + ib 1 in z 2 = a 2 + ib 2(z 2 ≠ 0), če z 1 = z∙z 2 . Posledično lahko realni in imaginarni del količnika najdemo z reševanjem sistema enačb: a 2 a – b 2 b = a 1, b 2 a + a 2 b = b 1.

Geometrijska interpretacija kompleksnih števil.

Kompleksno število z =(a,b) lahko predstavimo kot točko na ravnini s koordinatami ( a,b) ali vektor z izhodiščem v izhodišču in koncem v točki ( a,b).

V tem primeru se imenuje modul nastalega vektorja modul kompleksno število, kot, ki ga tvori vektor s pozitivno smerjo abscisne osi, pa je argumentštevilke. Glede na to a = ρ cos φ, b = ρ greh φ, kje ρ = |z| - modul z, in φ = arg z je njegov argument, lahko dobite drugo obliko zapisa kompleksnega števila:

Opredelitev 7.6. Vrsta snemanja

z = ρ(ker φ + i greh φ ) (7.1)

klical trigonometrična oblika pisanje kompleksnega števila.

Modul in argument kompleksnega števila pa lahko izrazimo z A in b: . Posledično argument kompleksnega števila ni enolično določen, ampak do izraza, ki je večkratnik 2π.

Preprosto je preveriti, da operacija seštevanja kompleksnih števil ustreza operaciji seštevanja vektorjev. Oglejmo si geometrijsko razlago množenja. Naj potem

Zato je modul produkta dveh kompleksnih števil enak produktu njunih modulov, argument pa je vsota njunih argumentov. V skladu s tem je pri deljenju modul količnika enak razmerju modulov dividende in delitelja, argument pa je razlika med njunima argumentoma.

Poseben primer operacije množenja je potenciranje:

- Moivrejeva formula.

S pomočjo dobljenih relacij naštejemo glavne lastnosti kompleksno konjugiranih števil:

Kompleksna števila in
koordinirati
letalo

Geometrijski model množice R realnih števil je številska premica. Vsako realno število ustreza eni točki

na
številska premica in poljubna točka na premici
samo ena se ujema
prava številka!

Z dodajanjem še ene dimenzije številski premici, ki ustreza množici vseh realnih števil – premici, ki vsebuje množico čistih števil

S prištevanjem na številsko premico, ki ustreza množici
od vseh realnih števil še ena dimenzija -
ravna črta, ki vsebuje niz povsem imaginarnih števil –
dobimo koordinatno ravnino, v kateri vsak
lahko povežemo kompleksno število a+bi
točka (a; b) koordinatne ravnine.
i=0+1i ustreza točki (0;1)
2+3i ustreza točki (2;3)
-i-4 ustreza točki (-4;-1)
5=5+1i ustreza melanholiji (5;0)

Geometrijski pomen konjugacijske operacije

! Spajanje je aksialno
simetrijo glede na abscisno os.
!! Konjugirani drug z drugim
kompleksna števila so enako oddaljena od
izvor.
!!! Vektorji, ki prikazujejo
konjugirana števila, nagnjena na os
abscisa pod enakim kotom, vendar
ki se nahajajo na nasprotnih straneh
ta os.

Slika realnih števil

Slika kompleksnih števil

Algebraic
način
slike:
Kompleksno število
upodobljen je a+bi
ravninska točka
s koordinatami
(a;b)

Primeri upodabljanja kompleksnih števil na koordinatni ravnini

(Zanima nas
kompleksna števila
z=x+yi , za kar
x=-4. To je enačba
neposredno,
vzporedna os
ordinata)
pri
X = - 4
Veljavno
del je -4
0
X

Na koordinatno ravnino nariši množico vseh kompleksnih števil, za katere:

Imaginarni del
je celo
nedvoumno
naravno
število
(Zanima nas
kompleksna števila
z=x+yi, za kar
y=2,4,6,8.
Geometrijska slika
je sestavljen iz štirih
ravno, vzporedno
os x)
pri
8
6
4
2
0
X

Kompleksna števila

Namišljeno in kompleksna števila. Abscisa in ordinata

kompleksno število. Konjugirana kompleksna števila.

Operacije s kompleksnimi števili. Geometrijski

predstavitev kompleksnih števil. Kompleksno letalo.

Modul in argument kompleksnega števila. Trigonometrična

kompleksna številska oblika. Operacije s kompleksom

števila v trigonometrični obliki. Moivrejeva formula.

Osnovne informacije o namišljeno in kompleksna števila so podani v poglavju “Imaginarna in kompleksna števila”. Potreba po teh številkah novega tipa se je pojavila pri reševanju kvadratnih enačb za primerD< 0 (здесь D– diskriminanta kvadratne enačbe). Te številke dolgo časa niso našle fizične uporabe, zato so jih imenovali "imaginarne" številke. Vendar pa se zdaj zelo pogosto uporabljajo na različnih področjih fizike

in tehnika: elektrotehnika, hidro- in aerodinamika, teorija elastičnosti itd.

Kompleksna števila so zapisane v obliki:a+bi. Tukaj a in brealna števila , A iimaginarna enota, tj. e. i 2 = –1. številka a klical abscisa,a b – ordinatakompleksno številoa + bi.Dve kompleksni številia+bi in a–bi se imenujejo konjugat kompleksna števila.

Glavni dogovori:

1. Realno številoAlahko zapišemo tudi v oblikikompleksno število:a+ 0 i oz a – 0 i. Na primer zapisi 5 + 0i in 5 – 0 ipomeni isto število 5 .

2. Kompleksno število 0 + biklical čisto namišljeno število. Zapisbipomeni enako kot 0 + bi.

3. Dve kompleksni številia+bi inc + diveljajo za enake, čea = c in b = d. V nasprotnem primeru kompleksna števila niso enaka.

Dodatek. Vsota kompleksnih števila+bi in c + dise imenuje kompleksno število (a+c ) + (b+d ) i.torej pri dodajanju kompleksna števila, njihove abscise in ordinate se seštevajo ločeno.

Ta definicija ustreza pravilom za operacije z navadnimi polinomi.

Odštevanje. Razlika dveh kompleksnih števila+bi(zmanjšano) in c + di(odštevanec) se imenuje kompleksno število (a–c ) + (b–d ) i.

torej Pri odštevanju dveh kompleksnih števil se njuni abscisi in ordinati odštejeta ločeno.

Množenje. Produkt kompleksnih števila+bi in c + di imenujemo kompleksno število:

(ac–bd ) + (ad+bc ) i.Ta opredelitev izhaja iz dveh zahtev:

1) številke a+bi in c + dije treba pomnožiti kot algebraično binomi,

2) številka iima glavno lastnost:i 2 = 1.

PRIMER ( a+ bi )(a–bi) = a 2 +b 2 . torej delo

dveh konjugiranih kompleksnih števil je enako realnemu

pozitivno število.

Delitev. Deli kompleksno številoa+bi (deljivo) z drugimc + di(delilnik) - pomeni najti tretjo številkoe + f i(klepet), ki pri množenju z deliteljemc + di, ima za posledico dividendoa + bi.

Če delitelj ni nič, je deljenje vedno možno.

PRIMER Najdi (8 +i ) : (2 – 3 i) .

Rešitev. Zapišimo to razmerje kot ulomek:

Množenje njegovega števca in imenovalca z 2 + 3i

IN Po izvedbi vseh transformacij dobimo:

Geometrijska predstavitev kompleksnih števil. Realna števila so predstavljena s točkami na številski premici:

Tukaj je bistvo Apomeni številko –3, pikaB– številka 2, in O- nič. V nasprotju s tem so kompleksna števila predstavljena s točkami na koordinatni ravnini. V ta namen izberemo pravokotne (kartezične) koordinate z enakimi merili na obeh oseh. Nato kompleksno številoa+bi bo predstavljen s piko P z absciso a in ordinato b (glej sliko). Ta koordinatni sistem se imenuje kompleksna ravnina .

Modul kompleksno število je dolžina vektorjaOP, ki predstavlja kompleksno število na koordinati ( celovito) letalo. Modul kompleksnega številaa+bi označeno | a+bi| ali pismo r

Določanje kompleksnega števila je enakovredno podajanju dveh realnih števil a, b – realnega in imaginarnega dela danega kompleksnega števila. Toda urejen par števil je v kartezičnem pravokotnem koordinatnem sistemu predstavljen s točko s koordinatami. Tako lahko ta točka služi tudi kot slika za kompleksno število z: med kompleksnimi števili in točkami se vzpostavi ujemanje ena proti ena. koordinatne ravnine. Pri uporabi koordinatne ravnine za upodabljanje kompleksnih števil se os Ox običajno imenuje realna os (ker je realni del števila vzet kot abscisa točke), os Oy pa namišljena os (ker imaginarni del števila vzamemo kot ordinato točke). Kompleksno število z, ki ga predstavlja točka (a, b), imenujemo pripona te točke. V tem primeru so realna števila predstavljena s točkami, ki ležijo na realni osi, vsa čisto imaginarna števila (pri a = 0) pa so predstavljena s točkami, ki ležijo na imaginarni osi. Število nič je predstavljeno s točko O.

Na sl. Sestavljenih je 8 slik števil.

Dve kompleksni konjugirani števili sta predstavljeni s točkama, simetričnima glede na os Ox (točke na sliki 8).

S kompleksnim številom pogosto ni povezana samo točka M, ki predstavlja to število, temveč tudi vektor OM (glej odstavek 93), ki vodi od O do M; Predstavitev števila kot vektorja je priročna z vidika geometrijske interpretacije dejanja seštevanja in odštevanja kompleksnih števil.

Na sl. 9, a je prikazano, da vektor, ki predstavlja vsoto kompleksnih števil, dobimo kot diagonalo paralelograma, zgrajenega na vektorjih, ki predstavljajo člene.

To pravilo za seštevanje vektorjev je znano kot pravilo paralelograma (na primer za seštevanje sil ali hitrosti pri tečaju fizike). Odštevanje se lahko zmanjša na dodajanje z nasprotnim vektorjem (slika 9, b).

Kot je znano (točka 8), lahko položaj točke na ravnini določimo tudi z njenimi polarnimi koordinatami. Tako bo kompleksno število - pripona točke določena tudi z nalogo Iz sl. 10 je jasno, da je hkrati modul kompleksnega števila: polarni polmer točke, ki predstavlja število, je enak modulu tega števila.

Polarni kot točke M imenujemo argument števila, ki ga predstavlja ta točka. Argument kompleksnega števila (kot je polarni kot točke) ni definiran dvoumno; če je ena od njegovih vrednosti, so vse njegove vrednosti izražene s formulo

Vse vrednosti argumenta so skupaj označene s simbolom.

Torej lahko vsako kompleksno število povežemo s parom realnih števil: modulom in argumentom danega števila, argument pa je določen dvoumno. Nasprotno, dani modul in argument ustreza enemu številu, ki ima dani modul in argument. Število nič ima posebne lastnosti: njegov modul je enak nič, njegovemu argumentu pa ni dodeljena nobena posebna vrednost.

Da bi dosegli nedvoumnost pri definiciji argumenta kompleksnega števila, se lahko dogovorimo, da eno od vrednosti argumenta imenujemo glavna. Označena je s simbolom. Običajno je glavna vrednost argumenta izbrana kot vrednost, ki zadovoljuje neenakosti

(v drugih primerih neenakosti).

Bodimo pozorni tudi na vrednosti argumenta realnih in čisto imaginarnih števil:

Realni in imaginarni del kompleksnega števila (kot kartezične koordinate točke) sta izražena z njegovim modulom in argumentom (polarne koordinate točke) z uporabo formul (8.3):

in kompleksno število lahko zapišemo v naslednji trigonometrični obliki.